Preteklo soboto sem se udeležil spravne slovesnosti v Kočevskem rogu. Urednik me je prosil, naj napišem komentar o slovenski spravi. 8. julija bo minilo 30 let od prve spravne maše za pobite domobrance in druge žrtve bratomorne vojne in revolucionarnega nasilja. Bil sem med pobudniki in doslej sem manjkal samo enkrat.

S prvo roško mašo se je začel spravni proces, ki je prinesel veliko dobrega. Zamolčane žrtve, očetje, sinovi, bratje, strici, sosedje, rojaki so dobili obraze in imena, spominske plošče ... Izšle so knjige, ki so razkrile revolucionarne laži. Prepričan sem, da se bo sprava nadaljevala in se nekoč tudi končala. V dobro vseh.

Bilo je februarja 1990. Na Teološki fakulteti smo člani Medškofijskega odbora za študente in izobražence govorili o načrtih dela in eden od udeležencev je omenil pobite domobrance. Predlagal sem, da gremo k nadškofu Šuštarju in ga prosimo za mašo v Kočevskem rogu. Anton Drobnič, Tine Velikonja, Justin Stanovnik, Pavel Kogej in podp...