s. Lurška (Marija) Žagar, uršulinka 1934–2019

»Če me kdo ljubi, se bo držal moje besede in moj Oče ga bo ljubil. Prišla bova k njemu in prebivala pri njem« (Jn 14,24).

Ob godu lurške Matere Božje se s hvaležnostjo spominjamo uršulinke, s. Lurške Žagar, ki je kot sveča tiho dogorela v svojem darovanju Gospodu in od katere smo se na god Marijinega darovanja, 21. novembra 2019, poslovili na ljubljanskih Žalah.

S. Lurška (Marija) se je kot četrti otrok rodila v številni družini. Globoko verna starša sta svojim desetim otrokom posredovala vrednoto vere ne toliko z besedami kot s svojim pristnim krščanskim življenjem. To je od svojih najnežnejših otroških let vsrkavala tudi mala Micka, kot so jo klicali doma. Ko ji je bilo štirinajst ali petnajst let, je imela neke noči sanje, ki so se ji močno vtisnile v spomin. Ob njih je začela slutiti, da jo Gospod vabi, naj mu sledi, četudi ni poznala nobenih redovnic.

Z 21 leti je Micka prišla v službo v Ljubljano...