Zapri
Iskanje

70 let glasila Naša luč

Ivo Žajdela
Za vas piše:
Ivo Žajdela
Objava: 21. 10. 2021 / 10:23
Oznake: Dogodek, Revija
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 21.10.2021 / 10:40
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

70 let glasila Naša luč

70 let glasila Naša luč
Okrogla miza je bila v Galeriji Družine. FOTO: Ivo Žajdela
Rafaelova družba, ki skupaj z Zvezo izseljenskih duhovnikov v Evropi in v sodelovanju z založbo Družina izdaja revijo Naša luč, je v sredo, 20. oktobra, v Galeriji Družine v Ljubljani pripravila okroglo mizo z naslovom Železni muzej Naše luči.

Našo luč so leta 1952 ustanovili izseljenski duhovniki

Leta 1952, za novo leto, je v Celovcu izšla prva številka Naše luči. Izseljenski duhovniki Stanko Grims, Valentin Zupančič, Zdravko Reven in Vinko Žakelj so jo ustanovili v želji, da bi bili rojaki medsebojno povezani in bi jih tiskana beseda informirala, bodrila in razveseljevala.

Od takrat že 70 let prinaša luč in povezuje Slovence, predvsem tiste, ki živijo razseljeni po Evropi. Prvi dve leti je izšlo po šest številk letno, nato je postala mesečnik.

Od prve številke do demokratizacije Slovenije jo je izdajala Družba sv. Mohorja v Celovcu, ki jo je vodil dolgoletni odbornik in ravnatelj dr. Janko Hörnbock.

Njeni uredniki so bili: Zdravko Reven (1951–1967), Branko Rozman (1967–1991), Janez Pucelj in Ljubo Bekš (1992–2012), od leta 2013 jo urejujeta Janez Pucelj in Lenart Rihar.

Ministrica dr. Helena Jaklitsch je reviji Naša luč ob 70. obletnici izhajanja podelila priznanje Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. FOTO: Ivo Žajdela

Namen je seznanjati izseljence o kulturnih, verskih in narodnih vprašanjih

Naša luč, mesečnik za Slovence po svetu, objavlja temeljne članke, s katerimi podpira kulturne dosežke znotraj slovenskih skupnosti v izseljenstvu, zgodovinsko-raziskovalne članke, pogovore, besedila, ki predstavljajo razvoj lastne ustvarjalnosti zamejcev in izseljencev, članke o dogodkih v domovini, komentar meseca, ki se dotika aktualnih tem družbenopolitične stvarnosti v domovini, poročila o dogodkih kulturne in narodnostne vsebine ter predstavitev dogajanj znotraj zamejskih in izseljeniških skupnosti.

Njen glavni namen je seznanjati slovenske izseljence in zdomce o kulturnih, verskih in narodnih vprašanjih v domovini ter evropskem okviru.

Priznanje Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu

Na začetku je ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch podelila priznanje Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu reviji Naša luč ob 70. obletnici izhajanja revije, ki je vsa ta desetletja predstavljala pomembno slovensko narodno kulturno in duhovno vez med Slovenci po svetu in v domovini ter prispevala k ohranjanju narodne identitete in kulturne dediščine med rojaki zunaj Slovenije.

Ministrica je v nagovoru izpostavila in pohvalila, da revija ohranja jasna in nedvoumna temeljna vsebinska izhodišča: krepiti narodno identiteto, utrjevati krščansko misel, spremljati in obveščati o življenju slovenskih skupnosti, spodbujati in podpirati zdomce in izseljence pri njihovem delu za skupno dobro in za dobro slovenske skupnosti, v zadnjem obdobju pa tudi skrb za slovenski jezik, še posebej med najmlajšo generacijo.

Sodelujoči na slovesni okrogli mizi. FOTO: Ivo Žajdela

Poudarila pa je tudi nenadomestljivo vlogo revije v času, ko zaradi totalitarnega režima, ki je zelo skrbno bdel nad javno besedo, ni smela izhajati v Sloveniji, kot tudi v današnjih časih.

»Danes, ko so slovenske skupnosti v Evropi po svetu pred številnimi izzivi, ki jih je epidemija, s katero se že skoraj dve leti sooča svet, še pomnožila, je vloga, pravzaprav poslanstvo Naše luči še toliko večje.«

Ljubo Bekš je med izseljenskimi duhovniki izpostavil Vinka Žaklja

Sledila je okrogla miza, na kateri so svoje misli o 70 letih Naše luči povedali glavni urednik mons. Janez Pucelj, profesor zgodovine, kritičen intelektualec in publicist Jurij P. Emeršič, urednica cerkvenega lista Krške škofije Nedelja Mateja Rihter in Ljubo Bekš, dolgoletni odgovorni urednik, ki je diplomiral prav na temo Naše luči.

Pogovor je povezovala Helena Janežič, skrbnica zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu v Narodni in univerzitetni knjižnici.

Glavni urednik mons. Janez Pucelj pri Naši luči vidi povezovanje med različnimi skupnostmi, da bi vedeli eden za drugega. Izpostavil je tri vrednote, za katere skrbi revija: duhovno kulturo, slovensko kulturo in družabnost.

Ljubo Bekš je med izseljenskimi duhovniki izpostavil Vinka Žaklja. Ti duhovniki so bili gospodje z veliko začetnico. Naši zdomci so bili v težkem položaju, duhovniki pa so jih iskali po domovih ter se trudili, kako jih povezovati, združiti in informirati.

Naslovnice Naše luči skozi čas. FOTO: Ivo Žajdela

Naša luč je »kraljevala« med prepovedanimi tiski

Več desetletij je bila Naša luč pod močnim pritiskom »spremljave« komunistične tajne službe Udbe. O tem je govoril Jurij P. Emeršič.

Dejal je, da je Naša luč »kraljevala« med prepovedanimi tiski in to vse do prevzema oblasti v domovini s strani Demosove vlade leta 1990. Še posebej sta bila partija in Udba na revijo pozorni konec 60. in na začetku 70. let. Hoteli sta jo uničiti.

Urednik Branko Rozman ni več hodil v Celovec, kjer so revijo tiskali, ker je nad njim visela grožnja udbovskega umora.

Ravnatelju celovške Mohorjeve so ponujali, da mu bodo financirali izdajanje vse literature, če preneha izdajati Našo luč.

V Sloveniji jo je zelo napadal Zdenko Roter.

Janez Pucelj je dodal, da bi o angažiranju Udbe pri Naši luči napisal »cele knjige«.

Mateja Rihter želi Naši luči, da bi še naprej povezovala Slovence v zamejstvu in po svetu, saj takšni medij v poplavi informacij prinaša luč.

Pevke skupine Dekline (Teja, Klara, Ana in Sara) so zapele nekaj pesmi. FOTO: Ivo Žajdela

70 let glasila za beneške Slovence Novega Matajurja

Državni sekretar na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Dejan Valentinčič je v Špetru Slovenov, ob 70-letnici izhajanja glasila Slovencev v Benečiji Novega Matajurja, časopisu podelil posebno priznanje. Časopis, ki že od prve številke leta 1950 opravlja pomembno informativno, kulturno in povezovalno vlogo, je dvojezičen, članki so v knjižni slovenščini ali krajevnih narečjih in v italijanščini.

Nalaganje
Nazaj na vrh