Na praznik Brezmadežne, 8. decembra 1954, je ljubljanski škof Anton Vovk posvetil nov oltar v kapeli Marije Pomagaj, na kar spominja latinski napis (v prevodu) Krasni oltar je premilostni Kraljici posvetil ljubljanski škof Anton Ribičev. Tedanji Vovkov govor je bil poln simbolike, posvečene vzvišeni vlogi oltarja kot osrednjega in najpomembnejšega predmeta v cerkvi.

Maševala škof in rektor

Kot so zapisali na portalu Marija.si, so 70-letnico posvetitve oltarja pri Mariji Pomagaj danes obhajali s slovesno mašo, ki jo je v baziliki v somaševanju rektorja p. dr. Roberta Bahčiča daroval ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar. Bahčič se mu je uvodoma zahvalil, da se je odzval povabilu, in spregovoril o vsebini in pomenu današnjega praznika ter jubileja posvetitve oltarja.

Polna brezjanska bazilika. FOTO: Marija.si

Prvi oltar in prvi tabernakelj

Jubileja se je v pridigi dotaknil tudi škof Šuštar, češ da je bil škof Vovk z Brezjami tesno povezan: doma je bil blizu, v Vrbi, pogosto je poromal k Mariji Pomagaj in pred škofovskim posvečenjem tam opravil duhovne vaje. »Vsak oltar je povezan z molitvijo, z Jezusovo daritvijo za naše odrešenje. Ko pa gledamo na Marijo, ki je v svojem telesu spočela, nosila in rodila Jezusa, pomislimo na Marijo kot na prvi oltar in prvi tabernakelj, kjer je bil Jezus prisoten,« je uvodoma poudaril škof Šuštar.

Marija je prva doživljala advent

Nadaljeval pa, da na drugo adventno nedeljo praznujemo slovesni praznik brezmadežnega spočetja Device Marije, in prav je, da skupaj z Jezusovo materjo, ki je prva doživljala advent, pričakovanje in prihod Božjega sina, praznujemo adventni čas. Kajti z Marijo in njenim praznikom brezmadežnega spočetja se najbolj približamo prvotnemu adventu.

Praznik vere

»Ta praznik nam predstavi, zakaj je Bog obljubil in izvršil odrešenje sveta, pa tudi potek prvih dogodkov v zgodovini, ko je Bog s sodelovanjem človeka na svet poslal Odrešenika. Ta praznik je praznik vere. Povede nas v veliko zgodovino odrešenja človeštva, na začetek do Adama, Eve in njunega greha v raju, do čistega odgovora vere in zaupanja Device Marije. Brez preproste in iskrene vere bi človek težko razumel današnji praznik,« je prepričan ljubljanski pomožni škof.

Škof Šuštar je z molitvijo in kadilom počastil oltar Marije Pomagaj. FOTO: Marija.si

Naša mati, ki nam vselej rada pomaga

»In brezmadežna Devica Marija je tudi naša mati, ki nam vselej rada pomaga. S priprošnjo in z zaupanjem se zatekamo k njej, da bi ji bili podobni in bi nas spremljala skozi življenje. Zavedamo se nevarnosti skušnjav, ki človeka tako hudo ranijo in peljejo proč od Boga; čutimo se krhke in pogosto nemočne. Marija pa je skušnjavcu strla glavo, ga premagala in nam podarila Jezusa,« je pojasnil škof.

Posvetitev Mariji Brezmadežni

Zato za Bernardko Lurško in fatimskimi pastirčki radi ponavljamo: Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo! Ob tem, kakor je še podčrtal škof Šuštar, nosimo okrog v vratu ali kako drugače čudodelno Marijino svetinjico s podobo Brezmadežne, marsikdo pa se na ta praznik z molitvijo posveti ali obnovi posvetitev Mariji Brezmadežni, kot to delajo slovenski duhovniki in škofje.

Zavetnica frančiškanskega reda

»Marija Brezmadežna pa je tudi zavetnica frančiškanskega reda. Zato jim ob tem prazniku iz srca čestitamo in jo prosimo za varstvo in pomoč,« je pridigo zaključil škof Franc Šuštar, ki je ob koncu maše s somaševalcem p. dr. Robertom Bahčičem še z molitvijo in kadilom počastil oltar Marije Pomagaj, so zapisali na spletni strani Marija.si.