Z mašo v cerkvi Gospodovega oznanjenja Mariji v nedeljo, 24. septembra, je župnija Nova Gorica - Kapela počastila spomin na 70 let delovanja samostojne vikarije na Kostanjevici v Novi Gorici. Lahko bi jo imenovali tudi župnija, saj je imela vse pristojnosti župnije. S slavjem se je tudi župnija pridružila praznovanjem ob 70. obletnici začetka gradnje novega mesta. Mašo je daroval provincialni minister frančiškanske province p. Marjan Čuden ob somaševanju domačih bratov in dekana Lojzeta Kržišnika. Slovesnosti se je udeležil novogoriški župan Matej Arčon z družino. Navzoča je bila tudi ambasadorka projekta Tenso Bernarda Fink z možem, ki je pozdravila koncert Evropskega komornega zbora Tenso.

Glavni oltar s kostanjeviško Marijo je okrasila Sabina Šegula, ki jo poznamo po krašenju bazilike sv. Petra v Rimu.



Vrnitev slovenskim frančiškanom

Po podpisu Pariškega mirovnega dogovora 10. februarja 1947, ki je določil nove meje med Italijo in Jugoslavijo, so italijanski frančiškani že naslednji dan zapustili samostan na Kostanjevici in ga skupaj s cerkvijo prepustili slovenskim, ki so že od l. 1945 bivali skupaj z njimi. Sporazum je začel veljati 15. septembra 1947 in je pomenil vrnitev Kostanjevice, svetišča in samostana, Sloveniji oz. Jugoslaviji, hkrati pa je te dele ozemlja odrezal od takratne škofijske uprave v Gorici. Že naslednji dan, 16. septembra 1947, je apostolski administrator dr. Franc Močnik podpisal dekret o ustanovitvi samostojne vikarije na Kostanjevici v Novi Gorici s polnimi pastoralnimi pooblastili.

Uvajanje slovenščine v cerkvi

Na Kostanjevici so že od februarja 1947 v cerkvi postopoma uvajali slovenščino, tudi pobožnost križevega pota je bila po dolgem času zopet v slovenskem jeziku. Kronika v letu 1947, ki jo je vestno pisal p. Otmar Vostner, prvi vikar in nato župnik, opisuje dogodke v postu, o slovesnem praznovanju velike noči, o novi maši, ki jo je daroval p. Mavricij Supan, obhajali so godove za Slovence pomembnih svetnikov in vse glavne cerkvene praznike.

Kroniški zapisi nam govore o porastu krstov in porok, v naslednjih letih so bile množične birme. Kromberški duhovnik in skladatelj Vinko Vodopivec je svoje pevce poslal na Kostanjevico, da bi pomagali na pevskem koru.

Rojstni kraj časopisa Družina

Meja z Italijo je bila zelo strogo zastražena in prebivalci Kostanjevice so bili pod stalnim policijskim nadzorom. Oblast je bila do njih sovražna in večkrat so bili patri klicani na policijo, kjer so jih zasliševali; marsikdo je bil kaznovan tudi z zaporom ali izgnan.

Apostolski administrator dr. Mihael Toroš je samostojni vikariat 16. novembra 1953 povišal v župnijo Marijinega oznanjenja na Kostanjevici. Leta 1952 je prav na Kostanjevici začel izdajati časopis Družina, takrat kot štirinajstdnevnik, namenjen vernikom goriške apostolske administrature.

Celoten članek Mire Bastjančič si preberite v novi številki časopisa Družina (let. 66, št. 41). Reportažo s Kostanjevice pa najdete v poletni številki reviji Praznična.

Praznicna_poletje-2017_18-21.pdf

MIRA BASTJANČIČ, K. C.

Foto: Tatjana Splichal