Župan Hirošime Kazumi Matsui je svet pozval, naj se od jedrskega orožja premakne k dialogu, ki bo zgrajen na zaupanju, poročanje tujih medijev povzemajo pri STA. Udeležba na današnji spominski slovesnosti je bila zaradi epidemije koronavirusne bolezni močno okrnjena, peščica navzočih pa je z minuto molka ob natančno 8.15 (1.15 po srednjeevropskem času) obeležila trenutek, ko je nad Hirošimo razneslo štiri tone težko bombo iz obogatenega urana, ki je uničila okoli 90 odstotkov mesta.

Obletnico je obeležil tudi glavni tajnik Združenih narodov Antonio Guterres, ki je v videosporočilu opozoril, da Hirošime ne določa le tragedija, ki se je zgodila pred 76 leti, pač pa odziv ljudi, ki so preživeli napad, dokazuje odpornost človeškega duha. Po Guterresovih besedah so prebivalci Hirošime »življenja posvetili deljenju svojih izkušenj in kampanji, da nihče drug ne bi delil podobne usode«. Jedrska bomba, odvržena pred 76 leti, je prinesla neverjetno trpljenje, smrt in opustošenje ljudem Hirošime in »takšna tragedija se ne sme nikoli več ponoviti,« je odločno zatrdil Guterres.

Eksplozija »Dečka« je skupno povzročila izgubo okoli 140 tisoč življenj.

Eksplozija atomske bombe nad Hirošimo je bila prva uporaba jedrskega orožja v vojaškem spopadu. Odjeknila je 6. avgusta 1945 ob 8.15 po krajevnem času. Uporaba štiri tone težke bombe, imenovane »Little Boy«, je takoj po eksploziji zahtevala okoli 80 tisoč življenj, pozneje pa je za posledicami eksplozije skupno število žrtev doseglo okoli 140 tisoč.

Papež Frančišek: posedovanje jedrskega orožja je nemoralno

Hirošimo je novembra 2019 obiskal tudi papež Frančišek, ki je svoje gostitelje nagovoril v spominskem parku s spomenikom miru na kraju, kjer je 6. avgusta 1945 razneslo prvo jedrsko bombo. Papež je takrat odločno poudaril, da je uporaba jedrske energije za vojne namene zločin in nemoralna, prav tako nemoralno je tudi posedovanje jedrskega orožja.

Papežev nagovor v spominskem parku v Hirošimi FOTO: Vatican Media

Resničen mir, je v Hirošimi zatrdil sveti oče, je lahko samo neoborožen: »Nove generacije se bodo dvignile kakor sodniki našega poraza, če smo govorili o miru, a ga s svojimi dejanji nismo uresničili med narodi sveta. Kako lahko govorimo o miru, medtem ko snujemo nova in strašna vojna orožja?«

Papež je med obiskom na Japonskem pred spomenik miru v Hirošimi položil cvetje, ki sta mu ga izročili dve preživeli žrtvi atomske bombe. Hirošimo je po lastnih besedah obiskal kot »romar miru, da bi se v molitvi spomnil nedolžnih žrtev velikega nasilja«.