... To je milostni dar in hkrati dolžnost, da v teh negotovih časih plamen vere okrepimo in ga predamo prihodnjim rodovom,« je v mariborski stolnici v nedeljo, 21. septembra, na začetku triletnega praznovanja 800-letnice mariborske nadškofije dejal stolni župnik Danijel Lasbaher.

Nadškof Cvikl blagoslavlja obnovljeno stolnico. FOTO: Karlo Smodiš

Kot ena družina zbrani ob oltarju

»Cerkve širom po naši nadškofiji so govorica, zapisana v kamen, les in kovino. Stolna cerkev je naš skupni dom, kjer je vsak dobrodošel in zaželen. Tu smo vsi doma. V želji, da bi se v tem svetišču dobro počutili ter se lažje povezali z Bogom in med seboj, smo stolnico od znotraj prebelili in namestili novo razsvetljavo. Svežo podobo je dobil tudi kip Janeza Krstnika ter slika Kronanja Device Marije, ki je nameščena nad stranskim vhodom v prezbiterij, nameščene so tudi nove oglasne deske v stranski ladji,« je prizadevanja župljanov orisal župnik Lasbaher pred prošnjo, naj »opravljeno delo in ljudi, ki so tako ali drugače bili vključeni v obnovo« blagoslovi mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

Pred blagoslovom je obnovo in namestitev razsvetljave predstavil arhitekt David Mišič.

Ob pesmi Katedralnega zbora, na orgle jih je spremljal Matej Podstenšek, je nadškof Cvikl blagoslovil novo razsvetljavo, oplesk in restavrirane umetnine.

Prava modrost je v tem, da znamo svoje življenje deliti z drugimi.

Kdo so naši pravi prijatelji?

V pridigi je nadškof Alojzij Cvikl govoril ob evangeljski priliki o krivičnem oskrbniku, ki je za mnoge razlagalce trd oreh. Nadškof je poudaril, da Jezus ne hvali oskrbnikove nepoštenosti, ampak njegovo preudarnost, odločnost in iznajdljivost, ko je šlo za prihodnost. Poudaril je, da so otroci tega sveta pripravljeni vlagati ogromno truda, bistrine in iznajdljivosti, ko gre za zemeljske koristi, za večne vrednote pa pogosto premalo.

Nadškof je poudaril, da Jezus v priliki kliče k odločitvi in preudarnosti, da tudi mi kot oskrbniki življenja znamo vlagati v to, kar ostane. Navzoče v stolnici je vprašal, kdo so njihovi pravi prijatelji, in odgovoril, da tisti, ki bodo nekoč pred Bogom lahko pričevali za nas. »Morda bo kdo takrat rekel: ta je z menoj delil kruh, ko sem bil lačen; ta mi je pomagal, ko sem bil v stiski; ta je imel odprte oči za bližnjega,« je dejal nadškof. To je sporočilo evangelija: prava modrost je v tem, da znamo svoje življenje deliti z drugimi.

Mariborska stolnica je »mati vseh cerkva v mariborski nadškofiji«. FOTO: Karlo Smodiš

Veselje nad stolnico, ki sije v praznični obleki

Nadškof je izrazil veselje nad prenovljeno stolnico, ki zdaj sije v praznični obleki. Zahvalil se je vsem, ki so s svojim delom ali darovi omogočili, da stolnica – »mati vseh cerkva v naši nadškofiji« – danes razodeva svojo lepoto in je še bolj prostor molitve in občestva. Posebej je izpostavil prizadevnost stolnega župnika, ki je skrbno vodil potek vseh del in poskrbel, da so bila uspešno zaključena.

Praznovanje 800-letnice je spodbuda k večji povezanosti med župnijami, mestom Mariborom in sosednjimi škofijami ter hkrati k prenovi osebne vere.

800-letnica priložnost za navdih za prihodnost

Obhajanje 800-letnice je priložnost, da se ozremo nazaj na prehojeno pot, iz nje črpamo navdih za danes in usmeritev za prihodnost, je začetek triletnega praznovanja označil nadškof Cvikl. Obletnice so po njegovih besedah »milostni trenutki«, ki nas spominjajo na korenine in nas hkrati kličejo, da živimo vero tako, da prebuja upanje in vodi k dejavni ljubezni. To praznovanje je spodbuda k večji povezanosti med župnijami, mestom Mariborom in sosednjimi škofijami ter hkrati k prenovi osebne vere.

»Na to pot stopamo z logotipom in geslom Iz korenin vere in kulture za prihodnje rodove,« je dejal nadškof in dodal, da je jubilejna pot priložnost, da se kot bratje in sestre še bolj povežemo ter postanemo zvesti in skrbni delavci v Gospodovem vinogradu.

Najdragocenejši dar na oltarju: relikvije blaženega Antona Martina Slomška. FOTO: Karlo Smodiš

Na oltarju grozd najstarejše trte in Slomškove relikvije

Bogata je bila simbolika darov, ki so jih verniki prinesli na oltar ob darovanju. Domači kruh in mošt sta bila znamenje hvaležnosti za vsakdanjo hrano in za vse, ki skrbijo, da je nikoli ne zmanjka na mizah. Mestni viničar Stanislav Kocutar je prinesel grozd iz najstarejše vinske trte na Lentu, ki simbolizira, da je Cerkev Gospodov vinograd, ki ga je potrebno zvesto obdelovati. Voda iz reke Drave, ki povezuje Koroško in Štajersko in je na svojevrsten način spremljala zgodovinsko pot Lavantinske škofije, je simbolizirala povezanost in življenje. Najdragocenejši dar pa so bile relikvije blaženega Antona Martina Slomška.

Po nadškofovih besedah je bil Slomšek je pastir, ki je s svojim zgledom in besedo kazal pot upanja, utrjeval vero, gradil slovensko kulturo in je še danes priprošnjik za naš narod in Cerkev. Vsak dar je nosil globoko simbolno sporočilo: kruh in vino za hvaležnost, grozd za tradicijo in identiteto, voda za povezanost in življenje, relikvije pa za svetniški zgled in priprošnjo.

Povabljeni smo, naj vero živimo na način, »da budi upanje in vodi k dejavni ljubezni«.

Kaj je cilj obhajanja 800-letnice nadškofije?

»Ozreti se nazaj, na prehojeno pot vere in kulture. To pot ovrednotiti in predstaviti,« je dejal nadškof Cvikl in nadaljeval: »To praznovanje je tudi spodbuda medsebojnega povezovanja, še posebej z mestom Maribor in s sosednimi škofijami, s katerimi nas vežejo zgodovinske vezi.

O povezovanju v sklopu praznovanja je na koncu maše govoril tudi dr. Sebastijan Valentan, ki je na kratko predstavil načrt triletnega praznovanja.

Nadškof je povabil, naj vero živimo na način, »da budi upanje in vodi k dejavni ljubezni«: »Praznovanje naj zajame čim širši krog ljudi, spodbudi sodelovanje, razumevanje in spoštovanje med nami ter krepi mir. Na to pot, ki jo danes začenjamo, se podajamo z logotipom in geslom: Iz korenini vere in kulture za prihodnje rodove.«

Verniki so ob koncu zmolili tudi molitev ob 800-letnici škofije. FOTO: Karlo Smodiš

Molitev ob 800-letnici škofije

Ob koncu so zmolili tudi molitev ob 800-letnici škofije, »ki naj kliče Božji blagoslov in varstvo, da nas bo to praznovanje še bolj povezalo, da bomo živeli kot bratje in sestre in postali zvesti in skrbni delavci v Gospodovem vinogradu«.

Nadškof je na koncu maše vsem sodelujočim pri obnovi stolnice v zahvalo podaril posebno darilo. Stolni župnik Lasbaher se je zahvalil podjetju Tolič, ki je opravilo pleskarska dela v stolnici, sodelujočim pri projektu razsvetljave (projektant Miha Lepšina in podjetji Svetlarna in Macht), Ervinu Kreitnerju za inštalacijski načrt, Elektru Urbanija, arhitektu Davidu Mišiču, Elektru Robertino, Restavratorski delavnici Thomann & Golob, akademskemu slikarju Binetu Kovačiču za restavriranje slike Kronanje Device Marije, mizarju Mirku Bratuši, Zavod za varstvo kulturne dediščine in »mnogim našim župljanom, ki so bili neumorni pri pomoči«.

V imenu župnije pa se je župniku Lasbaherju za organizacijo in požrtvovalnost zahvalila Polonca Šerer.