V tem tednu sta 90 let praznovala dva dobitnika častnega Meškovega priznanja: profesor in publicist Justin Stanovnik ter ekonomist in publicist Marko Kremžar. Prvi je do devetega križa dospel 14., drugi pa 17. aprila.

Marko Kremžar (1928) je ena osrednjih osebnosti slovenske politične emigracije. Od leta 1949 živi v Argentini. Deloval je predvsem kot gospodarstvenik in ekonomist (doktorat 1973), hkrati pa kot eden vodilnih zdomskih politikov. Pomemben je bil tudi kot organizator in pedagog slovenskega srednjega šolstva v slovenski skupnosti v Buenos Airesu.

Ob tem je razvil bogato literarno dejavnost (novele in drame), še bolj pa strokovno (sociološke in politološke razprave). Napisal je vrsto knjig o vprašanjih novejše slovenske zgodovine, državljanske vojne in njenih posledic. Kremžarjeve raznolike spise povezuje iskanje rešitev, ki bi Slovencem omogočile, da premagajo zgodovinske razdore in si ustvarijo družbo, ki bi bila skladna s temeljnimi krščanskimi vrednotami.

Justin Stanovnik se je rodil 14. aprila 1928 na Lesnem Brdu pri Horjulu v kmečki družini kot deseti in obenem najmlajši otrok. Leta 1940 se je vpisal na klasično gimnazijo v Ljubljani. Bil je v zavodu pri lazaristih na Taboru v Ljubljani. Prišel je oktober 1944.

»Imel sem šestnajst let in nikakor nisem mogel biti več doma,« nam pojasni. »V mojem okolju je bilo tako, da je, kdor je bil kaj vreden, šel k domobrancem. Niso me mobilizirali, ampak sem šel prostovoljno in počutil sem se imenitno. Mislil sem si, da sem tam, kjer moram biti. Na politiko velikega sveta nobeden od nas še pomislil ni.« Bil je v postojanki blizu doma, v Horjulu, kjer je bil poveljnik Lojze Bastič.

V tedniku Družina pa si preberite misli, ki jih je iz njunega opusa zbral Bogomir Štefanič, s katerimi bi se lahko razmišljujoči katoličan prav usmeril v križiščih sodobnosti.

Foto: Tatjana Splichal, arhiv Družine