Foto: Andrej Praznik

Slovenci so se med letoma 1880 in 1906 množično izseljevali v Nemčijo, da bi si z delom izboljšali možnosti za dostojno preživetje. Z veseljem pa so se tudi vračali v domovino. Tako se je 25. avgusta 1927 vrnilo 650 slovenskih rudarjev, ki so delo našli v Vestfaliji. V spremstvu 18 nemških duhovnikov so romali na Brezje. S seboj so prinesli Marijino podobo iz črnega vestfalskega premoga in rudniško svetilko s prekrižanima macolama.

Blagoslov spominske table

V spomin na ta dogodek je v tem romarskem svetišču postavljena spominska tabla z napisom: »Marija varuj nas, Marija vodi nas! Vestfalski Slovenci 25. avgusta 1927«. Na praznik svetega Ludvika, 25. avgusta, ter ob 90-letnici zahvalnega romanja Vestfalskih Slovencev bo spominska tabla znova nameščena v bližino kapele Marije Pomagaj. Zanjo je po načrtu arhitekta Matica Suhadolca Anton Habjanič izdelal nov podstavek. Suhadolc je ob tem tudi daroval petrolejko, ki so jo uporabljali rudarji pri kopanju rude. Spominsko tablo bo danes zvečer blagoslovil rektor brezjanskega svetišča, dr. p. Robert Bahčič. Maša se bo začela ob 19. uri.

Izseljevanje v Nemčijo in ZDA

Med letoma 1880 in 1906 so se Slovenci izseljevali v Nemčijo, največ v rudarske centre v Porurju in Vestfaliji, in Združene države Amerike. V Nemčiji naj bi takrat služilo okoli 30.000 Slovencev. To so bili večinoma rudarji iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja, ki so jih agentje rudarskih služb novačili, usmerjali v skupinah ali posamezno v rudnike porenske Vestfalije, kjer so opravljali najtežja dela.

Vir: Marija Pomagaj Brezje