Papež Benedikt XVI. je svojo pridigo ob zaključku Posebne škofovske sinode za Afriko zaključil z mislijo, da se Gospod zgodovine nikoli ne naveliča obnavljati zatiranega človeštva, že vse od Mojzesovih časov. ‘Vstani, afriška celina, dežela, ki si sprejela Odrešenika, ko je kot otrok moral z Marijo in Jožefom bežati v Egipt, da je rešil svoje življenje pred preganjanjem kralja Heroda,’ je pozval sveti oče.

V svoji pridigi se je papež naslonil na včerajšnje prvo berilo iz knjige preroka Jeremija. V knjigi Žalostink lahko beremo o žarku upanja za izraelsko ljudstvo, ki pa ga ugasne vdor vojske kralja Nebukadnezarja, opustošenje Jeruzalema in templja ter izgon v Babilon. V evangeliju Jezus na poti v Jeruzalem sreča slepega Bartimaja. Bog je luč in stvarnik luči, je pojasnil papež, človek pa je otrok luči, ustvarjen, da gleda luč, vendar je oslepel in zdaj izgubljen tava po svetu.

Zahvalimo se, je navzoče vernike pozval sveti oče, za to skrivnostno srečanje naše revščine in Božje veličine, ki se uresničuje tudi v Posebni škofovski sinodi za Afriko (zasedanje se je zaključilo včeraj), saj Bog obnavlja svoj klic: ‘Pogum! Vstanite!’ To sporočilo upanja in luči, poziv, naj sledijo poti, ki vodi proti Božjemu kraljestvu, je prejela tudi Cerkev v Afriki, preko škofov, ki so se sinode v Vatikanu udeležili z vseh koncev celine afriške celine.

Papež je sinodalne očete spomnil na primer okrožnice ‘Populorum progressio’ (O delu za razvoj narodov) božjega služabnika Pavla VI., ki jo misijonarji vestno izpolnjujejo in ob tem spoštljivo skrbijo za razvoj krajevne kulture in običajev. In po več kot štiridesetih letih, ugotavlja Benedikt XVI., je več kot očitno, da je to edini način za osvoboditev afriškega ljudstva izpod suženjstva lakote in bolezni.

Pred molitvijo angelovega češčenja je papež spregovoril o bogati stvarnosti krajevnih afriških Cerkva, ki so jo predstavili sinodalni očetje. Navdahnjen z Božjo besedo je pojasnil, kako Cerkev deluje na način, da nihče ne ostane brez osnovnih življenjskih potrebščin in da lahko vsi živijo človeka vredno življenje. Navdušen je, je pojasnil sveti oče, nad radostjo, ki so je polne afriške krščanske skupnosti, in te, v njegovo veliko zadovoljstvo, še kar rastejo, tako številčno kot kakovostno.

Seveda pa se v času sinode sinodalni očetje niso mogli izogniti razpravi o dejanskih težavah afriške celine, torej o nujni potrebi po spravi, pravičnosti in miru. Zato je papež izkoristil včerajšnjo priložnost in nagovoril vse prebivalce črne celine, prav posebej pa kristjane, da bi jim predal končno sporočilo sinodalnega zasedanja. Sad dela minulih tednov je zaupal njihovim molitvam ter vernike spodbudil z Jezusovimi besedami: ‘Vi ste sol in luč ljube afriške dežele!’

Sveti oče je svoj nagovor zaključil z napovedjo Posebne škofovske sinode za Srednji vzhod v prihodnjem letu, delovni dokument zanjo pa bo predstavljen ob papeževem obisku Cipra.