Afrika in Azija izgubljata duhovnike, ki odhajajo v Ameriko, Evropo in Oceanijo, je razvidno iz poročila o migracijskih tokovih duhovnikov med celinami Centralnega statističnega urada Cerkve, ki ga je objavil vatikanski časnik L'Osservatore Romano.

Analiza se omejuje na škofijske duhovnike in vključuje časovno obdobje zadnjih štirideset let, od 1978 do 2017. Posamezno po celinah se je število duhovnikov, ki odhajajo iz Evrope, Amerike in Oceanije, v tem času zmanjšalo za okoli 55 %, nasprotne pa so težnje med duhovniki iz Afrike in Azije. Število afriških duhovnikov, ki so zapustili domačo celino, se je v imenovanem časovnem obdobju povečalo za 366 %, število azijskih pa za 99 %. Polovico priseljenih škofijskih duhovnikov je sprejela Evropa, 36 % jih je odšlo v Ameriko. Manjši odstotek je zabeležen v Afriki (6,6 %), Aziji (5,8 %) in Oceaniji (2,1 %).

V Afriki in Aziji je torej število škofijskih duhovnikov, ki zapustijo obe celini, vedno manjše od števila tistih, ki pridejo. Afriko je leta 1978 zapustilo 282 škofijskih duhovnikov, leta 2017 pa kar 4.514; iz Azije je leta 1978 odšlo 857 duhovnikov, leta 2017 pa 2.189.

Selitveni tokovi duhovnikov iz afriških in azijskih držav v veliki meri lajšajo pomanjkanje duhovnih poklicev v Evropi in Ameriki (predvsem Severni Ameriki), pojasnjujejo avtorji analize. Toda Katoliška cerkev predvsem v Afriki z večanjem števila prebivalstva tako hitro raste, da bodo v prihodnosti tudi na tej celini potrebovali občutno več duhovnikov.

Kot ugotavljajo na Centralnem statističnem uradu Cerkve, bi morali povečanemu migracijskemu premikanju duhovnikov slediti z bolj enakomerno ozemeljsko razporeditvijo in tudi z večjim vključevanjem na različnih cerkvenih ravneh. Po njihovih podatkih evropski in ameriški duhovniki v povprečju sodijo v starejšo populacijo.

Vir: Vatican News / Radio Vatikan
Foto: Vatican Media