Vatikanska ustanova za finančno informiranje (AIF) je v lanskem letu zaznala štiri sumljive finančne operacije v skupni vrednosti 2,1 milijona evrov. Ustavljena je bila transakcija v višini 1,5 milijona evrov, kot je razvidno iz poročila o finančnih dejavnostih ter preprečevanju pranja denarja in finančnega terorizma za leto 2016, ki so ga včeraj predstavili v Vatikanu. Prijav sumljivih primerov je bilo v primerjavi z letom prej manj, vendar so bile upravičene. Povečalo pa se je število prijav s strani vatikanskih ustanov.

Predsednik AIF, Rene Brülhart, je prepolovičenje sumljivih primerov označil kot znamenje »utrjevanja sistema prijav«, direktor ustanove, Tommaso Di Ruzza, pa je dejal, kako razvoj kaže, da »alarmni sistem« deluje in je učinkovit.

Za prizadevanja Svetega sedeža za večjo preglednost na področju financ je Brülhart opozoril na dobre ocene evropskega odbora proti pranju denarja Moneyval. »Narejen je bil precejšen napredek«, je pojasnil švicarski izvedenec za finančni kriminal. Osrednjega pomena je tudi mednarodna izmenjava informacij.

AIF je imel doslej poslovne stike vzpostavljene s podobnimi ustanovami v šestih državah, med njimi z ZDA, Nemčijo in Luksemburgom. Leta 2016 so bili podpisani še sporazumi z Brazilijo, Italijo in Poljsko, sklenjeni pa so bili še dogovori s petimi narodnimi ustanovami o dvostranski izmenjavi informacij, med njimi z Avstrijo, Rusijo in Panamo. Trenutno so tovrstni dogovori sklenjeni z 32 državami, med katerimi je tudi Slovenija.

Sodeč po letnem poročilu je AIF v lanskem letu zabeležil skupno 207 namigov za sumljivo finančno poslovanje. Od tega je ustanova 22 poročil – ne nujno za različne primere – posredovala vatikanskemu državnemu tožilstvu. Pri tem je šlo za sum prevare, utaje davkov, poneverjanja in korupcije. Leto pred tem je bilo pri AIF zabeleženih 544 prijav, od tega jih je bilo 17 posredovanih tožilstvu. Vatikanske ustanove so lani podale osem opozoril, leta 2015 šest in leta 2014 štiri.

Iz prijav sumljivega poslovanja je mogoče razbrati »naraščajočo zapletenost morebitnih postopkov za pranje denarja«, ker zahteva temljite analize in sodelovanje s tujimi partnerji, kot je zapisano v poročilu. Brülhart je ob tem opozoril na dejstvo, da je AIF s svojimi pravnimi predpisi še razmeroma mlada ustanova, ki potrebuje boljšo opremljenost s telekomunikacijskimi viri in več usposobljenih zaposlenih.

Ustanovo za finančno informiranje (AIF) Svetega sedeža in Vatikana je 30. decembra 2010 ustanovil papež Benedikt XVI.

Vir: Kathpress / RV
Foto: VR / AFP