Na pobudo Ivana Martelanca je dr. Irma Kern, lektorica za slovenščino na Univerzi v Tübingenu, dosegla dogovor s predstojnikom najuglednješe starejše akademske ustanove Evangelisches Stift v Tübingenu, prof. dr. Volkerjem Henningom Drecollom, da 18. junija Slovenska akademija znanosti in umetnosti tej ustanovi slovesno izroči izvod faksimil najstarejših slovenskih prevodov Svetega pisma v zbirki Biblia Slavica, ki je od leta 1982 do 206 izhajala v Nemčiji v obsegu 41 najstarejših biblij skupaj z obsežnimi komentarji v 9 slovanskih in baltskih jezikih.

V organizaciji tega dogodka je sodelovala generalna konzulka RS iz Münchna, Dragica Urtelj, poleg številnih profesorjev in študentov Univerze v Tübingenu pa je bil na slovesnost povabljen tudi častni konzul RS dr. Matthias Karl iz Stuttgarta. Dogovor je bil, da faksimile z dodatnim zvezkom komentarjem izroči in strokovno predstavi akademik Jože Krašovec, ki je dal leta 2002 pobudo in je bil poleg glavnega urednika zbirke Biblia Slavica, akad. Hans Rotha iz Bonna, sourednik izdaje faksimil najstarejših slovenskih prevodov Svetega pisma. Z dogodkom predstavitve tega dela je lektorat slovenščine na Univerzi v Tübingenu še posebej slovesno obeležil slovenski dan državnosti.

Simbolni pomen dogodka v univerzitetnem mestu Tübingen

Poleg navedenih oseb so se slovesnosti udeležili nekateri profesorji in študentke/študenti Inštituta za slavistiko. Navzoče je nagovoril prof. dr. Drecoll in je izpostavil simbolni pomen dogodka v univerzitetnem mestu Tübingen, kjer je v 16. stoletju deloval tudi slovenski reformator Primož Trubar. Težišče srečanja je bila strokovna predstavitev akad. Jožeta Krašovca, ki je izpostavil pomen faksimilne izdaje najstarejših revodov Svetega pisma iz obodbja 1555–19682, ki doslej še niso bili ponatisljeni in so v izvirniku dostopni samo še v nekaj izvodih. Pomen te izdaje vidimo torej predvsem v tem, da najstarejše ohranjene slovenske rpevode Svetega pisma zaščitimo pred izginotjem. Zelo pomembni pa so tudi komentarji v posebnem zvezku, ker pojasnjujejo razne vidike prevodov v širšem zgodovinskem kontekstu do 16. stoletja. Navzoče pa je nagovorila tudi dr. Irma Kern. Po uradnih predstavitva se je razvil daljši neformalen pogovor med udeleženci.

Zgodovina ustanove Evangelisches Stift

Dogodek vročitve faksimil iz zbirke Biblia Slavica v Tübingenu je dobra priložnost za kratek vpogled v zgodovino ustanove Evangelisches Stift, ki jo je leta 1536 ustanovil vojvoda Ulrich von Württemberg. Za posebno slavo ustanove so poskrbeli nekateri njeni učenci, kot so Johannes Kepler, G. W. F. Hegel, Friedrich Hölderlin in drugi. Knjižnica te ustanove je bila osnovana z donacijo Slovenca Michaela Tiffernusa, ki je bil vzgojitelj in svetovalec nadvojvode Krištofa v Württembergu. On je svojo bogato knjižnico daroval ustanovi Evangelisches Stift v Tübingenu. Knjižnica te ustanvoe danes obsega 130 000 enot in ki ima izredno bogat arhiv starih tiskov (originali do 1900) v obsegu 10 000 enot (najstarejša knjiga rokopis iz leta 1439). Knjižnica je v toku preteklih dogodkov vedno ostala neokrnjena.