Preiskovalna komisija o ugotavljanju in oceni dejanskega stanja o primerih ukradenih otrok je bila ustanovljena aprila 2024. V tem obdobju je komisija obravnavala 27 primerov domnevno ukradenih otrok, pri čemer je nastalo skoraj 400 strani dolgo vmesno poročilo, pojasnjuje predsednica komisije Alenka Jeraj: »Vsi smo se res trudili, da smo delo opravljali strokovno in nismo politizirali, saj gre za usode ljudi, otrok in v interesu vseh bi moralo biti, da izvemo resnico, kaj se je z otroki zgodilo.« V komisiji so sodelovali poslanci SDS, NSi in SD. Poslanci Levice in Gibanja Svobode v komisiji po besedah Jerajeve niso želeli sodelovati. 

Preiskovalno komisijo o ugotavljanju in oceni dejanskega stanja o primerih ukradenih otrok sestavljajo: Alenka Jeraj, predsednica, namestnik: Anton Šturbej – PS SDS; Alenka Helbl, podpredsednica, namestnik: Jože Tanko – PS SDS; Andrej Hoivik, namestnik: Zoran Mojškerc – PS SDS; Aleksander Reberšek, namestnica: Iva Dimic – PS NSi; Predrag Bakovič, namestnik: Damjan Bezjak Zrim – PS SD.

Po torkovi zavrnitvi vmesnega poročila smo se za nekaj dodatnih pojasnil obrnili na predsednico komisije Alenko Jeraj. 

Kako kot predsednica preiskovalne komisije glede omenjene tematike komentirate dejstvo, da poslanci Svobode niso podprli vmesnega poročila?

Bila sem šokirana. Poslanci Gibanja Svobode niso sodelovali v komisiji, prav tako ne poslanci Levice, a so se ti pri glasovanju vzdržali. Ko sem predstavljala poročilo, so poslanci Svobode odšli iz dvorane in niso slišali predstavitve, verjetno pa marsikdo poročila niti ni prebral. V poročilu smo napisali bistvene ugotovitve, do katerih smo prišli: neskladja v podatkih, dokumentacija brez podpisov in žigov, ročno popravljeni in črtani podatki, manjkajoča dokumentacija, manjkajoči podatki o obdukcijah, manjkajoči parafinski vzorci, nepravilnosti pri posvojitvah, odsotnost podatkov o pokopih in neizvedeni postopki pokopa, nepotrjene in nasprotujoče si informacije o pokopih, staršem je bil onemogočen pokop lastnih otrok …

Najhujše so seveda kršitve, povezane s pokopi teh otrok, saj v veliko primerih grobov ni, niti podatkov o tem, kdaj in kje naj bi bil posamezni otrok pokopan, čeprav je takrat veljal zakon, ki je določal, da mora biti vsak umrli pokopan.

V zvezi s podobnimi primeri v Srbiji in na Hrvaškem je že odločalo Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je zapisalo, da so bile v tem primeru, ko mama ni dobila podatkov, kaj se je zgodilo z njenim otrokom, kršene človekove pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Sodišče je prav tako prisodilo, da mora Hrvaška eno leto po pravnomočnosti sodbe sprejeti vse ustrezne ukrepe za vzpostavitev mehanizma, katerega cilj bo zagotavljanje individualne pravne zaščite vsem staršem v podobnih situacijah. Sodba je zelo pomembna tudi za slovenske mamice, ki iščejo resnico.

Kaj pomeni nesprejem vmesnega poročila?

Vmesno poročilo je uraden dokument, ki je objavljen na spletni strani DZ RS. To, da ni bil sprejet, je bolj moralno vprašanje za tiste, ki so glasovali proti in s tem povedali, da ne cenijo dobrega leta in pol dela preiskovalne komisije, ki je na več kot 40 sejah opravila zelo pomembno delo, pridobila in analizirala ogromno dokumentacije in zaslišala veliko prič. A delo je opravljeno ne glede na to, ali se poslanci Gibanja Svobode s tem strinjajo ali ne. Eden od sklepov vmesnega poročila je bil predlog, da se vmesno poročilo pošlje specializiranemu državnemu tožilstvu oz. tožilcu, ki se s temi primeri ukvarja. Mimogrede, tudi ta sklep so zavrnili.

Poleg omenjenega sklepa ste predlagali še dva, in sicer, da naj bi tožilstvo državni zbor obveščalo o napredku pri preiskovanju teh primerov, poleg tega pa še, da se komisija, ki bi nadaljevala z vašim delom, ustanovi tudi v novem mandatu. Zakaj se vam to zdi pomembno oziroma koliko prič še čaka na zaslišanje?

To smo predlagali, ker ta komisija svojega dela ni mogla dokončati, ker se mandat izteka. Tudi ta sklep ni bil sprejet, a verjamem, da bo v novem sklicu bolj zrela sestava parlamenta in bo to tudi realizirano. Ne zaradi nas, pač pa zaradi mamic in svojcev, ki si zaslužijo resnico o tem, kaj se je zgodilo z njihovimi bližnjimi.

Trenutno še vedno pridobivamo dokumentacijo o primerih, s katerimi se ukvarjamo – 27 primerov obravnavamo, in to bo treba pregledati. V zvezi s primeri se vsakič znova dopolnjuje seznam prič, tistih, ki bi lahko razjasnili in povedali več, da se primeri razrešijo. Pomembno je, da se do konca razišče vsak primer in dobimo odgovor, ali je otrok umrl ali ne. Ugotoviti pa je tudi treba, ali je bila zadeva sistemska. Torej, ali je potekala organizirano ali je šlo samo za delo posameznikov. To je tudi naloga komisije – ugotoviti politično odgovornost nosilcev oblasti.