Zavod Rihtarjeva domačija iz Babnega Polja je izdal knjigo Alenke Veber Kolo sreče. 67 babjepolskih iveri.

Alenka Veber je avtorica več sto poljudnih prispevkov o slovenski kulturni in naravni dediščini, predvsem pa je ljubiteljska etnologinja, fotografinja in turistična vodnica, mentorica študijskih krožkov ter predavateljica. Do nedavnega je bila urednica pri Celjski Mohorjevi družbi.

V letu izida knjige Kolo sreče. 67 babjepolskih iveri se je po petintridesetih letih domotožja in tridesetih letih življenja in dela v Ljubljani odločila, da se za stalno vrne domov in se v celoti posveti delu v zavodu Rihtarjeva domačija, ki ga je ustanovila leta 2011.


Posveča se raziskovanju publicistične dejavnosti prastrica in rojaka Franka Troha (1894–1980) – Riharjevega, ki je leta 1913 za vedno zapustil notranjsko vasico Babno Polje. V različnem izseljenskem časopisju je Troha zapustil bogato pripovedno delo, prepleteno s šegami in navadami domačega kraja in novim življenjem v Severni Ameriki.

Miselni izzivi

Knjiga Kolo sreče. 67 babjepolskih iveri vsebuje duhovne misli, ki so bile predvajane od 1. marca 2015 do 28. februarja 2018 v oddaji Duhovna misel. Razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere, duhovnosti in humanizma na Prvem programu Radia Slovenija.

Karel Gržan je v spremni besedi zapisal: »V tej knjigi zbrana Alenkina radijska razmišljanja niso le opozarjanje na to, kar je za preživetje tako posameznika kot naroda/družbe pomembno; v tej knjigi so prenekateri miselni izzivi, ki so za prebujenje še kako pomembni – treba jih je brati/spoznati in se po njih uravnati za izhod v bolj odrešeno novost.«



Ptice prostega leta

Dve krajši spremni besedi sta prispevala tudi Berta Golob in Martin Lisec. Golobova je zapisala: »Kar je šlo v radijski rubriki skozi jutranji (v)eter, ima zdaj trajno veljavo, saj kar je zapisano, ne bo več izbrisano. Bralec se k vsebinam lahko vrača, jih ponotranji ali izloči, jih prevzame ali se pa prepusti zorenju v povsem drugačno duhovno smer. Duhovne misli niso prisila; to so ptice prostega leta.«

Martin Lisec pa: »Že več kot desetletje raziskuje in širši javnosti razkriva skrivnosti njej tako ljube Rihtarjeve domačije, na kateri že nekaj stoletij domuje Rihtarjev rod. Prav objava tega dela je zanjo v nekem smislu prelomnica: v sebi je dozorela do točke, ko se bo povsem in izključno posvečala razvoju programov na Rihtarjevi domačiji.«

Zavod Rihtarjeva domačija

Nevladni in neprofitni zavod je poimenovala po domačijskem imenu domačije, kjer je odraščala – Zavod Rihtarjeva domačija, zavod za izobraževanje, kulturo, razvedrilno in rekreacijsko dejavnost ter turizem.

Zavod Rihtarjeva domačija se ukvarja z delom na področju izobraževanja, vseživljenjskega učenja, turizma, interpretiranja in ohranjanja kulturne in naravne dediščine, trajnostnega razvoja podeželja in sožitja z naravo, organizacijo prostočasnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnosti ter kulturno, raziskovalno, založniško, informacijsko in komunikacijsko dejavnostjo.

Namen zavoda je pomagati ljudem in drugim organizacijam pri doseganju izboljšanja kvalitete življenja na telesni, duševni in duhovni ravni. To skuša zavod doseči z organizacijo izobraževalnih prireditev, organiziranjem priložnostnih muzejskih razstav, vodenjem strokovnih ekskurzij in pohodov, s predavanji ter z izdajanjem in založništvom publikacij s področja kulture, naravne dediščine, etnologije, antropologije, zgodovine, ekologije in turizma.

Vzorčne strani si lahko ogledate v priponki.

Veber Alenka, Kolo sreče, Alenka Veber predstavitvene strani.pdf