Mnogi duhovnik po mnenju kardinala Gianfranca Ravasija še vedno ne priznajo, da verniki v zahodnem svetu predstavljajo manjšino. »Še vedno ravnajo tako, kot bi živeli v vasi, kjer ob nedeljah zjutraj ob zvoku zvonov ljudje množično pritečejo v cerkev,« je dejal predsednik Papeškega sveta za kulturo v pogovoru za italijanski časnik Corriere della Sera pred odprtjem konference o spreminjanju namembnosti cerkva, ki včeraj in danes zaseda na Papeški univerzi Gregoriana.

V večini zahodnih držav ni pravega ateizma. »Gre bolj za obliko verske apatije: ali Bog obstaja ali ne, je ljudem vseeno,« je kardinal opisal prevladujoč odnos posameznikov do vere. To pa pripelje do tega, da si vsakdo zgradi svoj lastni moralni sistem, ki je zanj prepričljiv in mu ustreza.

Tudi ko se v anketah ljudje opredelijo kot kristjani, to ne pove prav dosti, meni Ravasi. Pred časom je na družbenem omrežju Twitter zapisal: »Tujec sem bil in me niste sprejeli« in na zapis dobil množičen odziv: »Večina komentatorjev pa sploh ni vedela, da sem navedel besede iz evangelija, Mt 25,43.«

»Navzočnost vernikov mora biti krik, ne šepet«

Kot možen odziv kardinal vidi dve alternativi. Ena je odnos številnih protestantskih Cerkva: slediti trendu, se umakniti ter omejiti na minimum verskih in moralnih izjav, kar pa se Ravasiju zdi zgrešeno. »Navzočnost vernikov, tudi če jih je malo, mora biti krik, ne šepet,« meni predsednik Papeškega sveta za kulturo. Bolje je, da na ta način ohranjamo krščansko sporočilo: »Deset zapovedi, govor na gori, resnica, življenje in smrt.«

Ob tem pa je vse to treba oznanjati na način, ki bo današnjemu človeku razumljiv, v ustreznem jeziku in z ustreznimi mediji. Papež Frančišek to počne, ko govori v preprostih kratkih stavkih, ob tem pa uporablja slikovite primerjave, kakor Jezus, ko v virtualnem svetu razlaga oprijemljive stvari.

Dvodnevna mednarodna konferenca z naslovom »Dio non abita piů qui?« (Ali Bog ne stanuje več tukaj?) se ukvarja z možnostmi spreminjanja namembnosti cerkvenih zgradb. Zgolj v Italiji imajo župnije in škofije v lasti okoli 65.000 cerkva, med katerimi so mnoge zaradi pomanjkanja duhovnikov in vedno manjšega števila vernikov že dlje časa prazne in zapuščene.

Papež si želi dostojnih rešitev za opuščene cerkve

Udeležencem konference »Ali Bog ne stanuje več tukaj?« je pisal tudi papež Frančišek, ki je zbrane pozval, naj za opuščene cerkvene zgradbe najdejo dostojne rešitve. Opuščena svetišča so »znamenja časa« in zahtevajo prilagajanje, je zapisal sveti oče. Ker pa so cerkve »sveta znamenja«, lahko tudi takrat, ko niso več namenjene občestvenemu življenju, s »primerno muzejsko razstavo« izpolnjujejo oznanjevalno poslanstvo. Papež je poudaril, da cerkvene zgradbe »nimajo absolutne vrednosti«; sicer je pomembno, da ohranjamo cerkveno dediščino, če je treba, pa lahko ta služi tudi širši skupnosti ali ubogim. Pomembneje je začeti ustrezen proces kakor posedovati prostore, ki niso v uporabi.

Odločitev o spremembi namembnosti svetišč je v rokah škofov, poiskati pa jo je treba v dialogu z verniki in civilno družbo. Ločiti se od cerkvenih zgradb »ne sme biti prva in edina rešitev«, je zapisal Frančišek, če pa je prodaja svetišča neizbežna, je treba ta korak umestiti v pastoralni načrt in ga sporazumno izvesti.

Vir: Kathpress / RV
Foto: Vatican Media