V novomašni številki Družine leta 2010 so na straneh Mladega vala v članku Ali ste vedeli? o novomašnikih … izbrskali zanimivosti o vsakem od novomašnikov, ki jih je bilo tisto leto 15. Pri Janezu Kozincu, ki je novo mašo pel 4. julija 2010 v Župniji Celje-sv. Danijel, so izpostavili doktorat iz kemije (na temo Določanje in ugotavljanje izvora hlapnih žveplovih spojin na premogovniških deponijah) in ga zato povprašali po kemijski formuli za Boga.

Ali kot doktor kemije poznate kemijsko formulo za Boga?

V vseh kemijskih knjigah, ki sem jih prebral (do konca študija jih je bilo kar nekaj!), formule za Boga nisem našel. Čeprav s kemijskimi procesi lahko opišemo delovanje marsičesa, celo za ljubezen pogovorno pravijo, da je potrebna, Boga le ne morem predstaviti s kemijsko formulo. Če pa bi že poskušal najti kakšno podobnost Boga s kemijsko spojino, bi ga primerjal s skupino kloriranih spojin (LKCH).

Zakaj? Spominjam se leta 2003, ko je bilo res vroče in malo padavin, v vzorcih vode pa povsod LKCH-ji. Tudi v prečiščeni vodi se jih nisem mogel znebiti. Prava mora za analitika. Podobno se je v moje misli naselila želja po duhovniškem poklicu. Ni in ni se odstranila, pa naj sem počel karkoli že: pel, vodil skavte, hodil v misijone, kolesaril, predaval v tujini, prekrižaril razne dežele … Bog me je vztrajno nagovarjal, čemur sem pred štirimi leti rekel, da tečnari. Ker je bil res vztrajen, me je pripravil do tega, da sem svoje življenje precej spremenil, na neki način obesil na klin tisto, kar sem pridelal, se odpovedal nekaterim svojim predstavam in se Bogu dal na voljo.

Nujno vprašanje sodobnega človeka: Kaj sem dobil v zameno? Gotovost, da imam pred seboj pravi cilj, da vem, zakaj sem na svetu. Iz izkušnje pravim, tega ne odtehta kariera, denar, »svoboda«, ugled, lagodje … Bog ne razočara, čeprav mu je včasih tako težko verjeti ali slediti, ko ima tako radikalne zamisli. Zato vam želim veliko poguma, iskrenosti do sebe in zaupanja v Boga!