Kapucin br. Štefan Kožuh je vstopil v malo semenišče bratov kapucinov v Ljubljani leta 1977, naredil prve zaobljube leta 1983, leta 1987 večne zaobljube, 1988 je zaključil študij na ljubljanski Teološki fakulteti in bil posvečen v diakona. Potem je šel za dve leti na študij frančiškovske duhovnosti v Rim in bil leta 1989 posvečen v duhovnika.

Leta 1990 se je vrnil v Slovenijo. Poleg pastoralnega dela, ljudskih misijonov in romanj v Assisi je bila njegova prva naloga vzgoja novincev in postulantov. Leta 1993 se je prvič srečal z Delavnicami molitve in življenja in jih leta 1994 vpeljal v Slovenijo. Od 2001 do 2005 je služboval v generalnem uradu za formacijo kapucinskega reda v Frascatiju pri Rimu, leta 2005 je bil izvoljen za vikarja slovenske kapucinske province, od leta 2008 do 2012 je bil provincialni minister province, od leta 2012 pa opravlja službo generalnega vikarja reda manjših bratov kapucinov v Rimu.

Kako se ustaviti in biti razpoložljiv za Boga v svetu nenehnega hitenja? Verjetno je redovnikom laže, ker je molitev bistveni del vašega življenja?

Ni nujno, da redovna skupnost sama po sebi že zagotavlja, da se posameznik ustavi. Žal to ni nujno! Ta »duh časa«, ki se odraža tudi v izredno hitrem ritmu našega življenja, je v dobršni meri zaznamoval tudi redovno življenje in ga ponekod deformiral. Potrebna je odločitev, ki ne more biti le stvar posameznika, ampak hkrati tudi stvar skupnosti. Potrebno se je odločiti za to, da bomo imeli čas za najpomembnejše. Takšna odločitev ni lahka, kar nekaj stane in včasih je potrebno precej odločnosti, vztrajnosti, dela, da to prepoznamo kot vrednoto in nekaj, kar zares potrebujemo.

Celoten pogovor si preberite v novi številki Družine.