V edinem srednjeveškem obzidju, ki ga še najdemo v Rimu, obstaja zanimiv predor, ki vatikansko apostolsko palačo povezuje z Angelskim gradom na obrežju reke Tibere, zgrajenim v 13. stoletju.



Ta podzemni hodnik, »poslednji papežev izhod«, je nekakšna »prikazen«, s številnimi zgrešenimi podatki, ki še danes buri domišljijo mnogih pisateljev. Ameriški pisatelj Dan Brown, denimo, je med obiskom tega ozkega hodnika dobil idejo za svojo uspešnico Angeli in demoni, domišljijski roman, v katerem je Vatikan predstavljen kot prizorišče nenavadnih zarot.

Brown trdi, da je hodnik dolg približno 400 metrov in sega do papeževe zasebne knjižnice. V resnici gre za 800 metrov dolg predor, ki se zaključi v bližini papeške rezidence, nad trenutnim sedežem vatikanske dostavne službe.

Ta predor je bil kot ena izmed redkih rimskih srednjeveških poti zgrajen iz nizkega zidu, ki so ga postavili italski kralji, ki so Rim zasedli leta 546. Ta zid je tedaj povezoval vznožje vatikanskega grička s Hadrijanovim mavzolejem, ki se je kasneje preimenoval v Angelski grad.

Na temeljih italskega zidu je Leon IV. na začetku svojega pontifikata zgradil pravi zaščitni zid za staro vatikansko bazoliko, ki so jo leta 846 opustošili Saraceni. Zid, ki so ga zgradili ujetniki Saracenov in korziški priseljenci, prečka grič in je usmerjen proti reki. V tistih dneh so močni tokovi ovirali prehod čolnov, kar je pripomoglo k zaščiti vatikanskega ozemlja.

Prvi prehod skozi zid je bil narejen po ukazu Nikolaja III., ki se je odločil, da bo vatikanska palača postala papeška rezidenca (pred tem so papeži bivali v lateranski palači), svojo družino pa je nastanil v Angelskem gradu. V 15. stoletju so obstoječo pot spremenili v dvojni predor: spodnji del, prekrit in zaščiten z obrambnimi napravami, je bil namenjen papežu; zgornji del pa za papeško vojsko.

Čeprav mnogi ljudje mislijo, da se v tem predoru »dogaja vse mogoče«, pa je to v resnici le zasilni izhod, ki se ga uporablja v resnično nujnih razmerah. Papež Aleksander VI., denimo, znameniti Borgijec, ga je uporabil leta 1494, da se je zatekel v Angelski grad, ko so francoske čete kralja Karla VIII. zasedle Rim.

6. maja 1527 so protestantske čete Karla V. oropale Rim: 147 švicarskih gardistov je izgubilo življenje, ko so poskušali zaščititi grob sv. Petra, drugih 42 pa je ščitilo papeža Klemena VII., ki se je po skrivnem hodniku zatekel v Angelski grad. Odtlej švicarska garda 6. maja vsako leto priseže zvestobo papežu in se pokloni spominu pogumnih predhodnikov.

Vir: www.aleteia.org
Foto: arhiv Družine (T.S.)