Od danes, 23., do nedelje, 26. avgusta, potekajo v Mojstrani in okolici 26. Aljaževi dnevi, ki jih v spomin na župnika Jakoba Aljaža skupaj z drugimi društvi in Slovenskim planinskim muzejem organizira Turistično društvo Dovje – Mojstrana.

Jakob Aljaž je z nakupom zemlje na vrhu Triglava uresničil svojo idejo in na njem postavil stolp, zdaj poimenovan po njem. Tega se je domislil, ker je bila planinska in alpinistična dejavnost v slovenskih Alpah v 19. stoletju pod močnim nemškim vplivom. Želel je vrniti Triglav Slovencem, za kar pa ga je doletela celo tožba.

Tako je zaznamoval slovenski prostor in Triglav dokončno označil za simbol slovenskega naroda, na kar so ponosni ne le Dovžani, temveč ves slovenski narod.

S to potezo se je zapisal v zgodovino in njemu v čast že vsa leta osamosvojitve potekajo Aljaževi dnevi.

Prihodnost Aljaževega stolpa

Dan pred začetkom Aljaževih dni je Slovenski planinski muzej v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije v planinskem muzeju v Mojstrani pripravil muzejski večer Prihodnost Aljaževega stolpa, na katerem so predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Narodnega muzeja in Planinske zveze Slovenije spregovorili o začasni premestitvi stolpa v dolino in njegovi obnovi.

Aljažev stolp na vrhu Triglava stoji že 123 let. Zgrajen je bil 7. avgusta 1895, odprtje pa je sledilo 22. avgusta istega leta.

Spomin na Jakoba Aljaža in maša za žive in pokojne gornike

Kot je že tradicionalno, je petek namenjen kulturnemu programu, na katerem osvetljujejo življenje Jakoba Aljaža in lokalnih prebivalcev. V soboto se bodo planinci odpravili na prav tako že tradicionalni Gustlnov pohod na Dovško Babo.

Ob sklepu Aljaževih dni bo v nedeljo v Vratih pri Aljaževem domu ob 16. uri pri spominski kapelici sv. Cirila in Metoda maša za žive in pokojne gornike, pred njo pa bo koncert Triglavskih zvonov. Župnija Dovje bo poskrbela za prevoz.

Župnik Aljaž popolnoma spremenil razmišljanje prebivalcev pod Triglavom

»Rdeča nit sklopa dogodkov je Jakob Aljaž in njegove sposobnosti ter interesi. Bil je človek širokega formata. Poleg tega da je bil duhovnik, je bil tudi zelo cenjen planinec in domoljub. Znal se je tudi dobro pošaliti,« pravi Podlipnik in napoveduje, da bodo tudi Aljaževi dnevi zabavno, šaljivo, kulturno, športno in planinsko obarvani.

Pri pripravi programa sodelujejo različna društva iz kraja. Poleg že omenjenih tudi župnija ter gasilci iz Mojstrane in Dovjega ter v zadnjih dveh letih še Slovenski planinski muzej. »Tako širimo našo veliko družino ljubiteljev Jakoba Aljaža,« meni Podlipnik in pojasnjuje, da je Aljaž ob prihodu v Dovje, 27. avgusta 1889 popolnoma spremenil razmišljanje prebivalcev pod Triglavom. »Ponosni smo nanj in Aljaž živi v naših srcih še zdaj,« poudarja Podlipnik.

240 let od prvega vzpona na Triglav

V nedeljo, 26. avgusta, bo minilo tudi 240 let od prvega znanega vzpona na Triglav. Na ta dan so vrh dosegli štirje planinci iz Bohinja: kmet Luka Korošec, rudar Matevž Kos, lovec Štefan Rožič in ranocelnik Lovrenc Willomitzer. Obletnico bodo v Bohinju zaznamovali s številnimi prireditvami in dogodki na temo našega očaka.