V okviru akcije 40 dni brez alkohola, ki jo je organizirala Slovenska karitas, je bilo v soboto, 21. februarja 2015, že peto romanje na Brezje nekdanjih in sedanjih alkoholikov in drugih odvisnikov, njihovih bližnjih, ki trpijo zaradi njih, in tistih, ki pomagajo prebroditi težave odvisnikov.

V baziliki je celjski škof Stanislav Lipovšek daroval mašo. Med mašo je pričeval stalni diakon Andrej, po njej pa še br. Bernard iz Stične in Jože iz Stare Loke, ki sta se zaradi odvisnosti zatekla v terapevtsko skupnost TAV v Starem trgu ob Kolpi.

Odvisnost od alkohola prizadene poleg alkoholika tudi njegove bližje, še posebej družino. To je spoznal tudi diakon Andrej, ki je ob hčerini ugotovitvi, da njegova odvisnost vpliva na odnos do njene matere, spoznal, da je zašel v stisko. »Ker je alkoholizem bolezen, ki si jo sami težko priznamo, jo najprej opazijo domači.« S pomočjo žene in vere v Boga se je odpravil na zdravljenje. Zdaj na svoje težave gleda kot na svoj križev pot, preizkušnjo, iz katere ga je rešil Bog, ki se mu je zahvalil. »Rešil sem sebe, rešil sem družino in sedaj srečno živim.«



Br. Bernard je v pričevanju povedal, da se mora človek imeti rad, saj si samo tako pomaga. Jože pa je pohvalil terapevtsko skupnost TAV v Starem trgu ob Kolpi, ki sta jo podrobneje predstavila Jože Pavlakovič, župnik v Starem trgu ob Kolpi in predsednik tamkajšnje Župnijske karitas. Skupnost je nastala zaradi župnikove izkušnje z odvisnostjo v družini. Njegov oče je bil namreč alkoholik, vendar se mu je uspelo izvleči iz težav z Marijino pomočjo, ki ji je v zahvalo postavil kapelico.

Škof Stanislav Lipovšek je v pridigi opozoril, da je alkoholizem nevarnost in veliko breme, zaradi katerega trpijo najdražji, družine, otroci, pod vplivom alkohola pa se zgodi veliko prometnih nesreč. Postni čas nas vabi k poglobljeni molitvi in delu za bližnjega.« Pohvalil je akcijo 40 dni brez alkohola in izrazil upanje, da bi po koncu teh dni ugotovili, da lahko živimo brez alkohola in tako nadaljujemo. Pozval je, da naj se usmerjamo k temeljnim vrednotam s postom, pokoro in dobrimi deli. Tako krotimo našo sebičnost in se naše srce bolj odpira za stisko bližnjega. Vsi smo poklicani, da pomagamo.


Veliko romarjev se je pred mašo in po njej ustavilo pred milostno podobo brezjanske Marije in se ji zahvalili za pomoč ali pa jo prosili za moč v težki preizkušnji zasvojenosti.

Fotografije: Tatjana Splichal