Sveti sedež je določil, da se od 9. marca 2018, za obdobje enega leta, praznuje Alojzijanski jubilej.

V tem času bodo verniki lahko v cerkvi sv. Alojzija Gonzage v Rimu ter v vseh cerkvah na svetu, ki so njemu posvečene, prejeli popolni odpustek pod pogoji, ki jih določa Cerkev.

V Sloveniji je cerkev posvečena sv. Alojziju v Mariboru, v Ljubljani pa je škof Anton Alojzij Wolf (1782-1859) postavil zavod in stavbo z imenom Alojzijevišče oziroma Aloysianum.

Papež Pavel VI. je sv. Alojzija v radijskem govoru ob 400-letnici njegovega rojstva označil kot "mojstrovino kulture in milosti".


Odpovedal se je plemiškemu življenju

Potem ko se je Alojzij v najnežnejših letih za kratek čas seznanil z »miki in čari« življenja mladega plemiča, naslednika in dediča mejne grofije, se jim je kmalu tudi odpovedal in stopil na pot spreobrnjenja »od sveta k Bogu«.

25. novembra 1585 je sedemnajstletni Alojzij vstopil v jezuitski noviciat v Rimu. Oče mu je sprva sicer skušal na vse načine preprečiti vstop k jezuitom, a je moral po dveh letih popustiti. V Družbi Jezusovi je preživel šest let in ves čas je bil vsem vrstnikom pa tudi starejšim članom reda vzor pobožnosti in zvestobe redovnim pravilom.

Zavetnik mladine, posebno študentov

Med študijem, tik pred duhovniškim posvečenjem, mu je bilo razodeto, da se bo moral kmalu posloviti s sveta. To se je zgodilo, ko je v Italiji divjala kuga: med strežbo bolnikom se je okužil in komaj triindvajsetleten umrl. Poslovil se je od vseh, ki so stali okoli njegove bolniške postelje ter jim dejal, da se »odpravlja na pot v nebesa«. Provincial je na to rekel: »Ta govori o smrti, kot da bi šel na izlet v Frascati!« Svojo dušo je izročil Stvarniku v noči med 20. in 21. junijem 1591, star komaj triindvajset let. Med blažene je bil prištet štirinajst let po smrti, za svetnika pa ga je razglasil papež Benedikt XIII. leta 1726 skupaj z drugim mladim jezuitom Poljakom Stanislavom Kostkom. Tri leta kasneje ga je postavil za zavetnika mladine, posebno študentov.