Zavetnik: Rusije, Škotske, Španije in Grčije; Sicijilje in Spodnje Avstrije; ribičev in trgovcev z ribami, mesarjev, rudarjev, vrvarjev, nosačev vode; proti protinu, bolečinam v grlu, krčem in rdečici; za dobro poroko

Atributi: poševno postavljen križ, dolga tunika in plašč, brez obuval; knjiga in/ali napisni trak

Cerkve: Na Slovenskem je Andreju posvečenih okoli trideset župnijskih in štirideset podružničnih cerkva. Na Koroškem sta tudi dve božji poti.

Jezusove »znamenite« besede: »Hodita za menoj! Naredil vaju bom za ribiča ljudi,« so bile namenjene prav apostolu Andreju in njegovemu bratu Simonu. Andreja, ki je ves navdušen k Jezusu pripeljal svojega brata, zato Grki imenujejo tudi »prvopoklicani« (Protokletos).




Ime: Ime izhaja iz latinskega imena Andreas, ki pa ima osnovo v grškem pridevniku andreios, v pomenu »možat, pogumen«.

Rodil se je okoli Kristusovega rojstva v Betsajdi v Galileji,

umrl pa 30. novembra 60/62 v Patrasu v Grčiji.

Družina: Andrejev oče se je imenoval Jonas, njegov brat pa je bil Simon Peter.

Poklic: Skupaj z očetom in bratom je bil ribič, preden je postal Jezusov učenec.

Apostol: Ko je Janez Krstnik ob Jordanu predstavil Jezusa kot Mesija, se je kmalu skupaj z Zebedejevim sinom Janezom odpravil za njim. Po vrnitvi domov je za Jezusa navdušil še brata z besedami: »Simon, našli smo Mesija.«

Omenjen: Evangelij ga izrecno omenja še ob treh različnih priložnostih: na Oljski gori (Mt 13,1–4); kako pokaže na dečka s hlebi in ribami, preden Jezus nasiti pet tisoč mož (Jn 6,8). ter takrat, ko posreduje med nekaj Grki in Jezusom (Jn 12,12).

Oznanjevanje: Po izročilu naj bi najprej oznanjal evangelij med divjimi Skiti, kasneje pa v Bitiniji, Trakiji in Grčiji, deloval naj bi torej v južni Rusiji in na Balkanu.

Apokrif: Pripisovali so mu apokrifno delo Acta Andreae (in Mathiae), ki so se ohranila v poznejši gnostični predelavi.

Mučeništvo: Okoli leta 60, za časa cesarja Nerona, naj bi prišel pred sodišče v Patrasu, kjer ga je prokonzul Ageas obsodil na bičanje in smrt na poševno postavljenem križu. Na njem je privezan z vrvmi v mukah umiral dva dni.

Grob: Najprej so njegovi posmrtni ostanki počivali v cerkvi apostolov v Carigradu, kasneje so jih prenesli v Amalfi (južno do Neaplja). Njegovo glavo so do leta 1964 častili v Rimu, nato pa jo je Pavel VI. vrnil vzhodni Cerkvi v Patrasu.

Zavetnik: Je zavetnik Škotske, Rusije, Španije in Grčije; Sicilije in Spodnje Avstrije ter več mest: Neaplja, Ravene, Brescie, Mantove, Bordeauxa, Patrasa; častijo ga ribiči in trgovci z ribami, mesarji, rudarji, vrvarji in nosači vode; velja za priprošnjika proti protinu, bolečinam v grlu, krčem in rdečici; priporočajo se mu za dobro poroko.

Upodobitve: Upodabljajo ga kot starejšega moža z gostimi sivimi lasmi in z dolgo oz. močno brado. Oblečen je v dolgo tuniko ali plašč, večinoma brez obutve. Kadar je upodobljen na križu, je skoraj vedno gol s cunjo okrog pasu. Poleg poševnega križa (Andrejev križ) so njegovi atributi še: riba, ribiška mreža, vrv.

Pri nas: Je zelo češčen in priljubljen svetnik, saj mu je posvečenih 18 župnijskih in 29 podružničnih cerkva. Je »vremensko pomemben« svetnik.

Goduje: 30. novembra.