Foto: Tatjana Splichal



Kristusovo vstajenje in vnebohod sta eno dejanje, eno dogajanje. K vstajenju v pravem pomenu besede spada tudi vnebohod, saj se je Kristusovo poveličanje izvršilo z vstajenjem. Takrat je šel nevidno v nebesa, vidno izvršen vnebohod 40. dan po vstajenju je le poseben vidik in učinek vstajenja, je o prazniku Gospodovega vnebohoda, ki ga slovesno obhajamo danes, zapisano TUKAJ.

Ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore ob današnjem prazniku spodbuja, naj »prosimo za dovolj močno vero, da nam bo odpirala oči in bomo videli«. Njegov zapis v celoti objavljamo v nadaljevanju:



»Gospodov vnebohod. Ob tem prazniku se spominjamo dogodka, ko se Jezus vrne k Očetu in ni več vidno dosegljiv učencem. In to tudi ni potrebno. Oni sedaj verujejo, da je vstal in živi. Kakor je učencema v Emavsu izginil izpred oči, ko sta ga spoznala v lomljenju kruha, tako tudi učencem na Oljski gori izgine izpred oči, potem ko je utrdil njihovo vero. V nas se vedno prepleta želja po tem, da bi videli Boga, v resnici pa potrebujemo vero. Prosimo za dovolj močno vero, da nam bo odpirala oči in bomo videli. Vnebohod pa ima za nas pomembno sporočilo: Učenci so strmeli v oblak, ki je zakril Jezusa. Šele angela sta jih spomnila, da je njihova naloga sedaj drugje. Kako dobro nam je včasih vztrajati v določenem doživljanju, razmišljanju, na nekem kraju. Pa je takšno 'strmenje' res Božja volja za nas? Angeli govorijo tudi nam. Samo prisluhniti jim moramo.«