Pred Jezusom najprej nastopi Janez Krstnik, ki kliče k spreobrnjenju, saj je kraljestvo že zelo blizu, in po papeževih besedah ta klic razodeva, kako zgodovina ni prepuščena mogočnikom tega sveta, temveč Bogu, ki ne prihaja, da bi vladal z močjo, temveč da bi človeka osvobodil. Zato kristjani v očenašu prosimo »pridi k nam tvoje kraljestvo« in s tem izražamo svojo odprtost za Novost, ki jo Bog hrani za nas, papeževe besede povzemajo vatikanski mediji.

Bogu ni nič nemogoče!

Čeprav je ton Janeza Krstnika strog, ljudje v njem prepoznajo Božji poziv, prepoznajo resnico, saj jih vabi k resnemu odnosu do življenja in jih pripravlja na srečanje z Bogom, ki presoja dejanja in namene človeškega srca. Sam Janez pa bo presenečen nad tem, kako se bo Božje kraljestvo uresničilo v Jezusu – ne z močjo, temveč s krotkostjo in usmiljenjem. Prerok Izaija ga primerja s krhkim poganjkom, na katerega prihaja Sveti Duh: ta podoba simbolno predstavlja rojstvo, nekaj novega, in upanje tudi v na prvi pogled nemogočih razmerah.

Božje kraljestvo prinaša tudi tisto, kar se človeško zdi nemogoče, kar nam nakazujejo Izaijeve podobe sprave med volkovi in jagnjeti.

Papež Leon je nato spomnil na izkušnjo Cerkve z 2. vatikanskim cerkvenim zborom, ki je pokazala, kako lahko Bog zbudi novo življenje v tem, kar deluje šibko ali obrobno. Božje kraljestvo prinaša tudi tisto, kar se človeško zdi nemogoče, kar nam nakazujejo Izaijeve podobe sprave med volkovi in jagnjeti.

Svet danes močno potrebuje to upanje, je poudaril papež: Bogu ni nič nemogoče. Advent je čas prebujenja, čas, da naredimo prostor Kristusu, »Najmanjšemu«, ki sije nad našo zgodovino kot vzhajajoče sonce. Vsak človek lahko postane majhna luč v temi, če sprejme Jezusa, je sklenil Leon XIV., pri tem naj nas spremlja Marija, »naša mati, žena zaupnega pričakovanja in upanja«.