Prvo berilo: Odrešenik bo branil stiskane, Iz 11,1–10;
Ps 72;
Drugo berilo: Kristus je odrešenik vseh, Rim 15,4–9

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 3, 1-12)

Tiste dni se je nastopil Janez Krstnik in v Judejski puščavi oznanjal z besedami: »Spreobrnite se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo! To je tisti, o katerem je bilo rečeno po preroku Izaiju: Glas vpijočega v puščavi: Pripravite Gospodovo pot, zravnajte njegove steze!« Janez je nosil obleko iz kamelje dlake in usnjen pas okoli ledij. Hranil se je s kobilicami in z divjim medom. Tedaj so prihajali k njemu ljudje iz Jeruzalema in vse Judeje in iz vse pokrajine ob Jordanu. Dajali so se mu krstiti v reki Jordan in priznavali svoje grehe. Ko pa je videl, da prihaja k njegovemu krstu precéj farizejev in saducejev, jim je rekel: »Gadja zalega! Kdo vam je pokazal, kako naj ubežite prihodnji jezi? Obrodite vendar sad, vreden spreobrnjenja. Ne domišljajte si, da lahko v sebi govorite: 'Abrahama imamo za očeta,' kajti povem vam, da more Bog iz teh kamnov obuditi Abrahamu otroke. Sekira je že nastavljena drevesom na korenino. Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, posekajo in vržejo v ogenj. Jaz vas krščujem v vodi za spreobrnjenje; toda on, ki pride za menoj, je močnejši od mene in jaz nisem vreden, da bi mu nosil sandale. On vas bo krstil v Svetem Duhu in ognju. Velnico ima v roki in počistil bo svoje mlatišče. Svoje žito bo spravil v kaščo, pleve pa sežgal z neugasljivim ognjem.«

Video razlaga za otroke

Gadja zalega ali Božji otroci?

Piše: Jure Sojč

Evangelij nas pelje v puščavo, kjer se po štiristo letih Božje tišine zasliši glas preroka: »Spreobrnite se, kajti nebeško kraljestvo se je približalo« (Mt 3,2). Janezova beseda je ostra, ker mora prebiti trdo človeško srce. Judje so v Janezu prepoznali preroka, saj je bilo v njegovi pojavi nekaj Elijevega: »Janez je nosil obleko iz kamelje dlake in usnjen pas okoli ledij« (Mt 3,4), hranil se je z divjim medom in kobilicami, prav kakor Elija. Vse je kričalo: Bog se je vrnil med svoj narod! Pripravite se! Zato evangelij v njem prepozna tistega, »o katerem je bilo rečeno po preroku Izaiju: Glas vpijočega v puščavi: Pripravite Gospodovo pot, zravnajte njegove steze!« (Mt 3,3)

Naš največji sovražnik ni zunaj nas, ampak tisto, česar nočemo izpustiti.

A Janezov poziv ni romantična priprava na praznike, ampak zahteva metanoio – radikalen preobrat. Ne gre le za kesanje kot čustvo, ampak za spremembo smeri. Novo življenje.

Janez ve, da greh ni samo slaba navada. Greh je vez. O tem priča podoba iz rimskih časov. Ko so hoteli človeka kaznovati na najokrutnejši način, so ga zvezali z mrtvim truplom – obraz ob obrazu, telo ob telesu. Antični zgodovinar Lukan opisuje: »Živi in mrtvi so bili zvezani skupaj, dokler ubogi ujetniki niso omagali in umrli.« To je strašljiva podoba, a razloži Janezov poziv: življenje in smrt (greh) ne moreta sobivati v človeku. Če se ne ločim od tistega, kar je mrtvo, od greha, bo mrtvo pogoltnilo živo.

Razlago evangeljskih odlomkov v novem cerkvenem letu pripravlja duhovnik mariborske nadškofije Jure Sojč. FOTO: osebni arhiv 

Čas, da razvežemo verige

Janezov krst je bil znamenje odločitve za življenje. A Janez želi več kot obred. Zahteva sadove. Ko vidi farizeje in saduceje, zakliče: »Gadja zalega! Kdo vam bo pokazal, kako naj ubežite prihodnji jezi? Obrodite sad, vreden spreobrnjenja« (Mt 3,7-8). Cestninar naj preneha z nepoštenjem, vojak z izsiljevanjem, mi prenehajmo s krivicami, končajmo z zamerami in prenehajmo z lažmi.

Advent je čas, da razvežemo verige. Bog ne pride v srce, ki ima raje smrt. Naš največji sovražnik ni zunaj nas, ampak tisto, česar nočemo izpustiti: navada, ki duši; greh, ki se ga sramujemo; odnos, ki je zastrupljen …

Spreobrnjenje je boleče, a je edina pot v pravo svobodo. Naj bo prvi korak preprost: stopi k spovedi. Ne zato, ker moraš, ampak da končno zadihaš. Kjer v nas nastane prostor, tja lahko vstopi Kristus, tisti, ki prihaja, da nas »krsti s Svetim Duhom in z ognjem« (Mt 3,11). Ogenj, ki ga prinaša, ne uničuje, ampak očiščuje.

Naj zato advent v nas prižge pogum za spremembo, veselje novega začetka in upanje, ki ne ugasne. Kristus prihaja, da bi v nas našel plamen in ne pepel.