Prvo berilo: David maziljen za kralja Izraelcev, 2 Sam 5,1–3;
Ps 122;
drugo berilo: Kristjani živimo v Kristusovem kraljestvu, Kol 1,12–20

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 23,35–43)

Tisti čas so se voditelji ljudstva norčevali iz Jezusa in govorili: »Druge je rešil, naj reši sebe, če je on Božji Mesija in Izvoljenec.« Posmehovali so se mu tudi vojaki; pristopali so in mu ponujali kisa. Govorili so: »Če si judovski kralj, reši samega sebe.« Nad njim je bil tudi napis: 'Ta je judovski kralj.' Eden od hudodelcev, ki sta visela na križu, ga je preklinjal in mu govóril: »Ali nisi ti Mesija? Reši sebe in naju!« Drugi pa mu je odgovóril in ga svaril: »Ali se ne bojiš Boga, saj te je zadela enaka obsodba? In naju po pravici, kajti prejemava primerno povračilo za to, kar sva storila; ta pa ni stóril nič hudega.« In govóril je: »Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!« In on mu je rekel: »Resnično, povem ti: Danes boš z menoj v raju.«

Video razlaga za otroke

Kralj, ki izbere križ

Piše: p. Primož Jakop

Ko na zadnjo nedeljo v liturgičnem letu praznujemo Jezusa kot kralja vesoljstva, je vredno, da se ustavimo ob podobi kralja. Jasno je, da je kralj nekdo, ki ima moč, da uresniči vse, kar si želi, da ima vsa potrebna sredstva za to uresničitev, predvsem pa, da ima svobodo, da naredi to, kar želi sam, in ne, kar želijo drugi, kadar tega noče. Zgodovina nas uči, da je bilo širom po svetu že kar nekaj takih ljudi, ki so v takem ali drugačnem obsegu že imeli vse troje, a se je potem vedno izkazalo, da je bil ta obseg omejen – bodisi se je že za časa življenja izkazalo, da se je našel nekdo še bogatejši in močnejši, bodisi je zmanjkalo časa in je svojo premoč pokazala smrt.

P. Primož Jakop: »Da bi znali in zmogli kot desni razbojnik sprejeti in ceniti, kar nam je Kralj vesoljstva podaril s svojo smrtjo in vstajenjem!« FOTO: Tatjana Splichal

Današnji evangeljski odlomek nam prinaša v premislek prizor Jezusovega umiranja na križu in zadnji dialog med njim in enim od razbojnikov, ki je bil obsojen skupaj z njim. Na prvi pogled se zdi absurdno, da na tak praznik beremo odlomek, v katerem na Jezusu ni nič kraljevskega in se zdijo vsi ljudje, ki ga opazujejo, bolj svobodni in v tem smislu bolj kraljevski kot on, zapuščen praktično od vseh, obtožen po krivem, izročen na milost in nemilost naprej judovskim veljakom, potem Pilatu in nazadnje vojakom.

Pred seboj imamo svobodnega človeka, ki je točno tam, kjer želi biti.

Da bo vse človeštvo rešeno

Današnja nedelja je priložnost, da pogledamo na odlomek še drugače. Prav je, da se spomnimo, da Jezus že dolgo pred prihodom v Jeruzalem ve, kaj ga čaka, in to večkrat pove tudi učencem. Pri zadnji večerji še poudari, da mu življenja nihče ne more vzeti, ampak ga daje sam (prim. Jn 10,18). Jezus se zaveda, da je tak načrt, ki ga je v svoji ljubezni do nas pripravil Oče, in da je tudi ta korak potreben, da se bo načrt izpolnil in da bo vse človeštvo rešeno iz suženjstva zlu in smrti. Potrebno je torej, da se to zgodi (prim. Lk 24,26), a Jezus želi svobodno izpolniti Očetovo voljo (prim. Jn 4,34). Ko ga torej gledamo pribitega na križ, se velja spomniti, da se Jezus ves čas zaveda, da bi se lahko, če bi želel, v vsakem trenutku obrnil na vojsko angelov (prim. Jn 18,36) in se rešil s križa. Pred seboj imamo torej svobodnega človeka, ki je točno tam, kjer želi biti, z vso močjo svoje božanske narave, ki pa se ji odpoveduje zato, da se izpolni Očetov načrt. Na drugi strani torej od Pilata navzdol vsi, za katere se zdi, da s tem, ko so Jezusa na silo privedli na rob smrti, izkazujejo svojo moč nad njim, a v resnici ne počnejo drugega, kot do konca izpolnjujejo Božji načrt.

Da bi znali in zmogli kot desni razbojnik sprejeti in ceniti, kar nam je Kralj vesoljstva podaril s svojo smrtjo in vstajenjem!