Prvo berilo: Bog izbira vse narode v mir večnega Božjega kraljestva, Iz 2,1–5;
Ps 122;
drugo berilo: Naša rešitev je blizu, Rim 13,11–14

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 24,37–44)

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Kakršni so bili namreč Noetovi dnevi, tako bo tudi ob prihodu Sina človekovega. Kakor so namreč v tistih dneh pred potopom jedli in pili, se ženili in se možile do dne, ko je šel Noe v ladjo, in niso spoznali, dokler ni prišel potop in vseh odnesel, tako bo tudi ob prihodu Sina človekovega. Takrat bosta dva na polju: eden bo sprejet, drugi puščen. Dve bosta mleli na kamnu: ena bo sprejeta, druga puščena. Bodite torej budni, ker ne veste, katerega dne pride vaš Gospod! Vedite pa, da bi bil hišni gospodar buden, če bi vedel, ob kateri straži pride tat, in ne bi pustil vlomiti v svojo hišo. Zato bodite tudi vi pripravljeni, kajti ob uri, ko ne pričakujete, bo prišel Sin človekov.«

Video razlaga za otroke

Daljnogled adventa

Piše: Jure Sojč

Pred časom sem otroku ponudil, naj pogleda skozi daljnogled. Pogledal je, se prestrašil in preveril, ali je tisto, kar vidi, res tako blizu, zato je segal z rokami v zrak, kakor da bi hotel prijeti daljavo. Ta prizor me je nasmejal in mi ostal v spominu – otrok se je želel dotakniti daljave. Prav to je podoba adventa: časa, ko skozi daljnogled bogoslužnih beril zremo večnost, ki se približuje, ko Bog pride tako blizu, da ga človek lahko objame.

Tudi ob koncu časov bo odločilna osebna budnost, ne pripadnost ali zasluge.

Evangelij prve adventne nedelje nas opozarja: »Bodite budni, ker ne veste, katerega dne pride vaš Gospod.« Jezus ne želi strašiti, temveč prebuditi. Evangelist Matej piše skupnosti kristjanov iz judovstva, ki so se znašli med dvema svetovoma – med postavo in novo obljubo. Bili so zasmehovani in izključeni iz sinagog ter so se spraševali, zakaj nekateri spoznajo Mesija, drugi pa ne. Matej zato navaja Jezusove besede o presenetljivi naravi Božje izbire: tako kot v Noetovem času, ko so bili rešeni le nekateri, bo tudi ob koncu časov odločilna osebna budnost, ne pripadnost ali zasluge. 

Varovati svoje srce

Jezus pravi, da bosta »dva na polju – eden bo sprejet, drugi zavržen; dve pri mlinu – ena bo sprejeta, druga zavržena«. Moški in ženska, ki ostaneta pri delu, nas spominjata, da je delo pomembno, a ne najpomembnejše. Bog bo prišel nepričakovano. Tako kot se pred tatom zavarujemo s tem, da smo nanj pripravljeni – zaklenemo vrata, pustimo prižgano luč in varujemo, kar nam je zaupano, moramo tudi mi varovati svoje srce. Če znamo poskrbeti za svoje imetje, koliko bolj moramo biti pozorni na svojo dušo. Zato v tem času pričakovanja usmerimo svoje življenje h Kristusu.

Razlago evangeljskih odlomkov bo v novem cerkvenem letu pripravljal duhovnik mariborske nadškofije Jure Sojč. FOTO: osebni arhiv

Ko Jezus omenja, da so ljudje v Noetovem času jedli, pili in se ženili, ne graja vsakdanjega življenja, ampak pozabo. Greh ni v praznovanju, temveč v pozabi na Boga, ki vstopa v zgodovino. Matejev apokaliptični govor, ki sledi napovedi uničenja templja, nas uči pozornosti: kot listje na smokvi napoveduje pomlad, tako znamenja časa kličejo k budnosti. Jezus ne razkriva datuma, ampak nas vabi, da vsak trenutek postane prostor srečanja z Njim.

Titanik, največja ladja tistega časa, je potonila, ker so verjeli, da je nepotopljiva. Imeli so daljnogled, ki ga niso uporabili, in radio, ki so ga po šestem opozorilu ugasnili. Titanik ni potonil le zaradi ledu, ampak zaradi slepote in gluhote – tiste, ki misli, da imamo vse pod nadzorom.

Dragi bratje in sestre, ladja našega življenja se hitro potopi, če preslišimo opozorila. Skozi daljnogled adventa pa bomo videli dovolj znamenj, da se pripravimo na prihod Luči.