Četrta pesniška zbirka Spet si me ustvaril povezuje osebno preizkušnjo, bližino Križanega in upanje v notranjo preobrazbo.

FOTO: Tatjana Splichal

Samosvoja govorica vere

Ob avtorici so zbirko predstavili urednica Erika Jazbar ter pisca spremnih besed, beneški časnikar in publicist Jure Banchig in župnik na Proseku in Kontovelu Jože Špeh. Navzoč je bil tudi odgovorni urednik revije Mladika Ivo Jevnikar.

FOTO: Tatjana Splichal

Jazbarjeva je poudarila dvojno unikatnost pesničinega ustvarjanja v beneškem literarnem prostoru: religiozno vsebino in pisanje v knjižni slovenščini. »Njena poezija je neposredna in osebna,« je dejala. V njej nastopa Kristus s svojim pasijonom, ki ga avtorica globoko podoživlja. S knjižno besedo se obenem navezuje na prizadevanja duhovnika in narodnega buditelja Ivana Trinka za povezanost Benečije s širšim slovenskim kulturnim prostorom.

Urednica Erika Jazbar. FOTO: Tatjana Splichal

Pesniško pot je začela z dvojezičnimi objavami v kulturno-verski reviji Dom. Prvencu Iskre tvoje ljubezni sta sledili zbirki V Tvojem ognju žarim in italijanska Nell’attesa dell’Alba (V pričakovanju svita). Po uredničinih besedah njeni verzi kljub prezrtosti v delu literarne javnosti najdejo pot do številnih vernih bralcev.

Verzi iz globine duše

»Preseneča lahkotnost, naravnost in spontanost, s katero Anita razpreda svoje verze,« je povedal Banchig. V njih prepoznava notranjo potrebo, da pesnica drugim zaupa, kar se je rodilo v njej. Njena beseda se hrani z molitvijo in premišljevanjem, ob zavesti lastne krhkosti pa išče odpuščanje in spravo.

Beneški časnikar in publicist Jure Banchig. FOTO: Tatjana Splichal

Po njegovih besedah se v osebnem odnosu s Križanim odpira pogled na trpljenje vsakega človeka. Bergnachova tako z novimi vsebinami bogati ne samo pesniško ustvarjalnost Benečije temveč tudi celotnega slovenskega kulturnega prostora.

Ko se načrti razrušijo

Kako tesno sta prepleteni njena življenjska in pesniška pot, je razkrilo avtoričino pričevanje. Pred približno desetimi leti se je iz Vidma preselila v Špeter, polna načrtov in z dnevi, razporejenimi do zadnje ure. Nato je nastopila izgorelost. Obveznosti so postajale breme, odnosi so se krhali in načrti podirali. »Vera mi je bila edina opora,« je povedala. Odnos z Bogom je v dolgi preizkušnji postajal globlji in pristnejši.

FOTO: Tatjana Splichal

Prelomni trenutek je prišel, ko ni zmogla niti moliti. »Danes ne zmorem niti moliti, ti me boš moral nositi v naročju in narediti vse namesto mene,« se je obrnila k Bogu. Tedaj jo je prešinila ena lepa misel in z njo notranji vzgib: »Zapiši!« Segla je po hčerinem zvezku. Prvi pesmi sta sledili druga in tretja; pisala je pozno v noč. Od takrat pesmi prihajajo še naprej.

Trpljenje preoblikuje dušo

Izkušnja izročitve je postala tudi osrednja podoba njenega pesništva. »Naš stvarnik je kot kipar, ki z dletom trpljenja oblikuje našo dušo,« je dejala. Preizkušnja, ki je trajala več kot šest let, jo je učila opuščati potrebo, da bi sama obvladovala vsak korak. 

V prepuščanju Božji volji je prepoznavala nastajanje novega človeka: »Iz pepela si me spet ustvaril.«

Anita Berganch je nekdanja profesorica slovenščine in katehistinja. FOTO: Tatjana Splichal

Prav motiv umiranja sebi in ponovnega rojstva četrto zbirko ločuje od prejšnjih. Kot je pojasnila za Družino, so prejšnje zbirke bolj govorile o spoznavanju Jezusa in porajajočem se prijateljstvu z njim. V novi knjigi stopa v ospredje notranja preobrazba, po kateri človek odkriva prostor za Božje delovanje. Naslov Spet si me ustvaril zato povzema njeno osebno izkušnjo in duhovno jedro zbirke.

Pasijon sredi vsakdana

Njeno poezijo navdihuje duhovnost laiške skupnosti pasijonistov ustanovitelja sv. Pavla od Križa (goduje ravno te dni, 19. oktobra), ki ji Anita pripada in ki v središče postavlja premišljevanje Kristusovega trpljenja. »Pasijon je navzoč v vseh mojih pesniških zbirkah,« je povedala. Ob njem se prepletata Jezusovo sočutje do trpečega človeka in pesničino sočutje do Jezusa v njegovi človeški bolečini.

Premišljevanje se nadaljuje tudi med hojo po cesti ali pomivanjem posode. V vsakdanjih opravilih želi ostajati blizu Kristusu. »Cel dan hodiva skupaj, tako da Jezus ne bo sam,« je opisala bližino, iz katere raste njena pesniška beseda. V njej ima pomembno mesto tudi Marijina materinska bolečina, ko je gledala svojega trpečega, žejnega Sina in mu ni mogla pomagati. To bolečino kot mati avtorica posebej občuti.

Skozi ogenj v Življenje

Jože Špeh je na predstavitvi prebral pesem Skozi ogenj, ki se konča z verzi: »Šla bom / skozi preizkušnjo, / skozi trpljenje, / skozi prečiščevanje / v Življenje«. V pesničinem iskanju smisla trpljenja je prepoznal pot duhovnega zorenja. Ti verzi zgoščeno izrazijo tudi gibanje zbirke, ki skozi sprejemanje trpljenja išče polnost življenja o čemer so pisali veliki misleci in svetniki, ki jih je citiral: Peck, Frankl, Hesse, sv. mati Terezija, sv. Sholastika.

Župnik na Proseku in Kontovelu Jože Špeh. FOTO: Tatjana Splichal

Izkušnjo izgube starega življenja in najdene polnosti novega na koncu strne pesniški nagovor avtorice s prebiranjem šestih pesmi. V vseh se zaupanje, ki ga je odkrivala skozi bolečo preobrazbo svojega jaza, izteče v izpoved ljubezni »Umrla sem sebi, da bi Ti živel v meni …«.

Besedam, ki so kakor molitve, se pridružujejo tople, živobarvne oljne podobe Davida Faganela, ki je avtoričino zbirko likovno opremil že drugič z izborom tistih svojih del, v katerih je prepoznal odmev posameznih pesmi.

FOTO: Tatjana Splichal

Odprta vrata nove poti

Zadnje poglavje Odprl si vrata že napoveduje peto zbirko Na novi poti, katere pripravo je potrdil Ivo Jevnikar. Tudi pesničino življenje se, kot je sama dejala, »na jesen življenja« odpira novim nalogam. Nekdanja profesorica slovenščine in katehistinja sedaj na Univerzi v Novi Gorici raziskuje pesništvo Benečije in o tem pripravlja doktorat. Navzočim pa se je bolj kot jesen zdela nova pomlad!

Več fotografij s predstavitve pesniške zbirke si lahko ogledate v spodnji fotogaleriji.

1/11