»Če hočeš druge vneti, moraš sam goreti,« je morda ena najbolj znanih misli škofa Slomška, ki je bila vodilo pri njegovem pastirskem in narodnem delovanju. Trdna vera in narodna zavest sta prvi lastnosti, ki ju opazimo pri Slomšku. Njegovo delovanje je bilo usmerjeno na duhovno izgraditev ljudi, ki bodo skupaj gradili narod, vzgajali nove rodove in skrbeli za kulturno zavest Slovencev.

Njegovo delo je postalo kulturni spomenik slovenskega naroda. Bil je voditelj, ki je deloval iz ljubezni do ljudi in Stvarnika. Pri tem ga je vodila odgovornost do ljudi, ki so mu bili kot duhovniku zaupani, in do zemlje, ki nam je bila dana od naših prednikov, da jo ohranjamo, negujemo in ljubimo. Utrjeval je narodno istovetnost in spodbujal kulturni napredek. Iz zgodovinskih dogodkov je znal izluščiti ključne odločitve za prihodnost.

Rodoviten v besedi in dejanju

S prižnice je pridigal preprostemu slovenskemu človeku, naj stoji pokončno in ponosno na svoji zemlji, ob vsem tem pa naj zaupa v Marijino in Jezusovo pomoč. S številnimi izrečenimi in zapisanimi besedami je kot dušni pastir ljudi vodil bližje k Bogu. Z osebnim zgledom je svoje besede živel in jih potrjeval z dejanji. Bil je zgled ponižnosti, saj pri svojem delu ni iskal lastne hvale, ampak deloval v dobro ljudi in Bogu v čast. Deloval je premišljeno in dolgoročno. Prevzemala sta ga iskreni optimizem in zaupanje, ki ga je krepil v svojem molitvenem življenju.

Anton Martin Slomšek se je rodil 26. novembra 1800. FOTO: Arhiv Družine

S svojimi dejanji zgled poguma in modrosti

Ob opazovanju sedanjosti je spoznaval izzive prihodnosti z mislijo na preprostega človeka. Pri svojih odločitvah je iskal najprej Božjo modrost, da so bile te zasnovane na trdnem temelju. Pri udejanjanju le teh sta ga vodila pogum in vztrajnost.

Zgled poguma in odločnosti nam je pokazal s prenosom škofijskega sedeža iz oddaljenega Št. Andraža v Maribor ter preureditvijo škofijskih meja. Gre za najpomembnejšo Slomškovo zaslugo v času škofovske službe, ki je Slovence na Štajerskem združila v enotno škofijo in tako zajezila proces potujčevanja. Zarisala se je narodnostna meja na severu, ki tudi po zaslugi generala Rudolfa Maistra drži še danes.

Sveta vera bodi vam luč, materni jezik pa ključ do zveličavne narodove omike. (Anton Martin Slomšek)

V svojo škofijo je pogumno povabil lazariste, kljub temu da so bili nezaželeni v tedanji Avstriji. Ti pa so se zelo izkazali z misijonskim delom, posebej na velikem misijonu v Beltincih, kjer se je spovedalo več tisoč ljudi. Po Slomškovi zaslugi še danes delujejo pri Sv. Jožefu nad Celjem, spominjajo na rkc.si.

Zgled vztrajnosti pa nam daje kot ustanovitelj Društva sv. Mohorja in prve slovenske založbe – Mohorjeve družbe, ki s svojim poslanstvom še danes uspešno deluje. Njena dejavnost je imela neprecenljiv pomen za izobraževanje in vzgojo preprostega slovenskega človeka.

Gorečnost v pastorali

Ljudje so ga cenili zaradi pokončne in neomajne drže narodnega in cerkvenega voditelja. Kljub svoji škofovski službi je ohranil ljubezen, dobroto in posluh za preprostega človeka, kar je pridobil že v svoji primarni družini na Slomu. Za njegovo življenje je bil pomembna njegova mama Marija. Njena skrb za otroke in dom, podpora očetu in močna vera so ga bodrili pri njegovem delu z mladino. Ob očetu je spoznaval zahtevnost vsakodnevnega dela in zaupanje v Božjo pomoč. Privzgojil mu je delavnost, vztrajnost in zvestobo slovenski zemlji.

 Anton Martin Slomšek na kapeli pri karmeličanskem samostanu. FOTO: Ivo Žajdela

Dota, ki jo je prejel v svoji družini, mu je služila v pastoralnem delu. Kot očetovski lik duhovnika je bil številnim vernikom opora v težkih trenutkih. V škofovski službi si je prizadeval za duhovno in študijsko oblikovanje duhovnikov. Uvedel je pastoralne konference, organiziral in vodil duhovne vaje. Zavedal se je pomena vzgoje in izobrazbe mladih rodov, za kar se je zavzemal z različnimi članki in tiskanimi deli, na primer z vzgojno knjigo Blaže in Nežica v nedeljski šoli.

Ljubezen do slovenščine

Kot pedagog je spodbujal učence in učitelje k znanju ter omiki ter ljubezni do slovenščine. Poznane so njegove besede: »Sveta vera bodi vam luč, materni jezik pa ključ do zveličavne narodove omike.« Slomšek je bil tudi izjemen kulturni delavec. Zavedal se je, da napredek raste s pomočjo pisane besede, zato je tudi sam veliko ustvarjal. Že v času njegovega življenja je skupaj s ponatisi izšlo okoli 50 tiskanih del. Posebej si je prizadeval za pouk v slovenskem jeziku, kakovostne učitelje in širjenje prosvete.