Danes goduje škof in mučenec sv. Blaž. Pri nocojšnjih svetih mašah bodo duhovniki podeljevali Blažev blagoslov, ki ga bodo pospremili z besedami: »Na prošnjo sv. Blaža, škofa in mučenca, naj te Bog varuje bolezni v grlu in vsakega drugega zla. V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.« Kakšna je torej zgodovina »Blaževega žegna«?

O Blažu, tem zgodnjekrščanskem mučencu, v resnici ni prav veliko znanega. Prvi zaznamki o njem so zdravniški zapisi sodnega zdravnika po imenu Aëtius Amidenus s konca petega ali začetka šestega stoletja, ko je sv. Blaž omenjen kot pomočnik pri obravnavi bolnikov, ki so se jim stvari zataknile v grlu. Znano je tudi, da je bil Blaž škof v mestu Sebaste v Armeniji, okoli leta 316 pa je trpel mučeništvo pod cesarjem Licinijem. Glede podrobnosti o njegovem življenju se moramo zanašati na različna izročila. 

Duhovnik podeljuje »Blažev žegen«. FOTO: Tatjana Splichal

Sv. Blaž naj bi se rodil plemenitim in premožnim staršem, ki so mu omogočili krščansko izobrazbo. Postal je zdravnik, že v mladih letih pa je bil imenovan za škofa in je prejel škofovsko posvečenje. V času Licinijevega preganjanja - Licinij je bil nekdanji Konstantinov zaveznik, ki je začel preganjati Cerkev - je Blaž doživel klic po puščavniškem življenju v votlini zunaj mesta, kjer je po izročilu zdravil bolne in ranjene divje živali. Nazadnje so ga odkrili Licinijevi lovci, ki so po gozdu iskali živali za igre v amfiteatrih. Blaža so odpeljali pred Agrikolasa, upravnika Kapadokije in Male Armenije, in ga vrgli v ječo.

Ena od legend pravi, da je na poti v ječo Blaž ukazal volku, naj iz gobca izpusti prašička, last žene, ki je svetniškega škofa prosila za pomoč. Pozneje mu je v jetniško celico prinesla sveče, da bi imel dovolj svetlobe za prebiranje Svetega pisma. Medtem ko naj bi bil Agrikolas navdušen nad Blaževimi čudeži, pa je kljub temu vztrajal, naj se škof odpove svoji veri. Ker Blaž tega ni bil pripravljen storiti, ga je upravnik dal pretepsti, mučiti z železnim glavnikom za česanje volne in na koncu obglaviti. Po drugi legendi je Blažu na poti k sodniku nasproti prihitela vdova s svojim edinim sinom ter jokaje prosila svetnika, naj ji reši dragega edinca gotove smrti, saj je požrl ribjo kost in se je skoraj zadušil. Sv. Blaž je pomolil, mladeniča blagoslovil in ozdravljenega vrnil srečni materi. Sam je šel naprej v trpljenje in mučeniško smrt.  

Na Slovenskem sta sv. Blažu posvečeni dve podružnični cerkvi: v Padni (župnija Krkavče) in v Kopru.

Kot kažejo rokopisi Aëtiusa Amidenusa, so se ljudje na vzhodu do šestega stoletja k sv. Blažu obračali za priprošnjo pri boleznih grla. Do devetega stoletja je svetnik postal priljubljen tudi v Evropi, v srednjem veku pa je postal eden najbolj priljubljenih svetnikov, saj so ga uvrstili med »štirinajst priprošnjikov v stiski« (med katerimi so med drugim sv. Krištof, sv. Erazem, sv. Denis, sv. Barbara, sv. Katarina Aleksandrijska in sv. Egidij).

V čast sv. Blažu so gradili cerkve in mu posvečevali oltarje. Papež Leon IV. naj bi relikvije sv. Blaža leta 855 izročil vojvodi Wolfenusu iz Porenja v Nemčiji, ki jih je iz Rima prinesel domov. Druge relikvije sv. Blaža naj bi bile še v nemškem Braunschweigu in v Parizu. Leta 971 naj bi se sv. Blaž v današnjem Dubrovniku prikazal meščanom in jih opozoril pred napadom Benečanov. Vse odtlej Dubrovnik svetnika časti kot svojega zavetnika. Njegov kip stoji nad mestnimi vrati, v mestni stolnici pa hranijo številne svetnikove relikvije.  Na Slovenskem sta sv. Blažu posvečeni dve podružnični cerkvi: v Padni (župnija Krkavče) in v Kopru.

Podružnična cerkev sv. Blaža v Padni, župnija Krkavče. FOTO: Ivo Žajdela

Sčasoma se je razvil običaj blagoslavljanja grl, tako da duhovnik nad glavo ali grlom vernikov drži dve prekrižani sveči – blagoslovljeni dan prej, na svečnico – in prosi Blaževe priprošnje proti kakršni koli bolezni na grlu ali telesu. Cerkveni blagoslov bolnikov je starodavni običaj, ki temelji na služenju Jezusa in njegovih učencev. Vsakoletni »Blažev žegen« je tradicionalno znamenje boja proti bolezni v življenju kristjanov, podeljuje pa se na današnji dan, ko obhajamo svetnikov god.

Ime Blaž je med Slovenci precej priljubljeno: po navedbi Statističnega urada Slovenije danes goduje več kot 7.000  Blažev in prek 400 Blažk.

Na vzhodu sv. Blaž velja tudi za zavetnika divjih živali, zaščitnika mest ter zavetnika veterinarjev, česalcev volne in volnene industrije. Na vzhodu njegov god obhajajo 11. februarja.