Apokaliptično sesutje strehe, neverjeten čudež in vabilo k solidarnosti

»Za mano je bil naporen dan. Ura je bila nekje med 15.30 in 15.45. Ravno sem želel zapreti okno, ko naenkrat zaslišim škripanje, ječanje pločevine, nenavaden hrup in kmalu zatem dve osnovnošolki, ki sta pribežali iz telovadnice in kričali: 'Streha se je podprla! Streha se je podrla!' Takoj nisem niti dojel, kaj naj bi se zgodilo,« se dogodka 2. oktobra 2024 spominja ravnatelj gimnazije A. M. Slomška Samo Repolusk. Ko je stopil na hodnik, so prišle v gornje nadstropje tudi čistilke, ki so tik, preden se je udrla in porušila tretjina strehe nad dvorano, ravno v tistem delu čistile pod. »Vzel sem paket prve pomoči in obšel me je strah, kaj bom zagledal,« je še povedal ravnatelj Samo. Na poti proti telovadnici je zagledal štiri fante, ki so prestrašeni bežali iz smeri telovadnice, kjer so igrali namizni tenis. Tornado ali konec sveta »Mislim sem, da je tornado,« je dejal osnovnošolec Samo, sošolec Theo pa je bil prepričan, da je sodni dan. »Štirje sošolci smo igrali namizni tenis. Kar naenkrat smo zaslišali trušč v sosednji dvorani, zatem pa so se s treskom odprla vrata. Skozi vrata je priletelo tudi nekaj različnih stvari. Takoj smo na vso moč zbežali proti jedilnici, kjer smo srečali učitelja Gregorja, ki nas je pomiril,« so o nesreči pripovedovali učenci. »Bilo je grozno. Nekaj dni nisem mogel spati,« je povedal Theo in zamišljeno dodal: »Angeli varuhi so nas čuvali.« Prizor kot iz filma »Ko sem prišel do dvorane in stopil skozi vrata, se je pred mano pokazal prizor, kot v kakem znanstvenofantastičnem filmu. Nad mano je bilo sivo nebo, strehe ni bilo, deževalo je v prostor, na tleh kupi gramoza in celotna jeklena konstrukcija tretjine strehe. Skozi možgane pa mi je šinila misel, kaj, če je kdo pod ruševinami. Klical sem, če bi se kdo oglasil. Pazil sem tudi na preostanek strehe, ki bi se morda lahko zrušil. Gledal sem, če bi kje koga videl,« o prvih občutkih pripoveduje Samo. Dih jemajoči prizor in šok so trajali vse do potrditve gasilcev, da pod ruševinami ni nikogar. Kaotično gmoto na parketu so gasilci pregledali tudi s termo kamerami in nazadnje še s sledilnimi psi. Šele takrat jim je malo odleglo. »Ko je k meni prišla kolegica Alenka Šverc, mi je dejala: 'Zapomni si Samo, to je bil Slomškov čudež.'« To ni bilo naključje, ampak čudež Na svoj god so imeli angeli varuhi v dvorani na Vrbanski veliko dela. Čistilke so le nekaj minut pred sesutjem strehe čistile pod ravno na mestu, kjer se je streha porušila. Dve osnovnošolki, ki sta ob tej uri običajno bili prav tako pod tem delom strehe, sta 2. oktobra stali povsem drugje in ostali nepoškodovani. Fantje so igrali namizni tenis v prostoru ob dvorani in nikogar ni zamikalo, da bi šel v dvorano. »Ko so mi pripovedovali, da je bil deset minut pred zrušitvijo strehe v telovadnici še ves razred, in potem ugotovimo, da so bila obvarovala vsa človeška življenja, človek ne more tega razumeti drugače kot čudež,« je svoje videnje dogodka pojasnil nadškof Alojzij Cvikl, ki je takoj prišel na kraj nesreče. »Najpomembnejše je, da so bila obvarovana človeška življenja,« je prepričan. Zakaj se je streha zrušila? »Odziv gasilcev, kriminalistov, civilne zaščite, reševalcev s psi in medijev je bil zelo strokoven in profesionalen,« je delo odgovornih ocenil direktor Zavoda A. M. Slomška Andrej Flogie. Dvorano so kriminalisti zaradi raziskave zapečatiti in vso zimo je vanjo deževalo in padal sneg. Ko so kriminalisti zaključili pregled, so pristopili k sanaciji. Na Fakulteti za geodezijo in gradbeništvo Univerze v Ljubljani so naročili zasebno študijo o vzrokih za sesutje strehe. Vzporedno sta tako tekli dve forenzični preiskavi. »Kriminalistična preiskava še ni končana, zato lahko govorim samo o naših dognanjih. Razlogi za porušitev strehe so večplastni, v osnovi pa je kriva slaba izvedba. Izvajalec je bil SCT. Podjetje je žal v stečaju. Zato od njih ne moremo dobiti ničesar. Izvedba ni bila v skladu z načrti. Naklon je bil manjši od načrtovanega, streha je bila tako rekoč ravna. Nasipani prodec ni bili ustrezne kakovosti. Matice in vijaki v kovinski konstrukciji niso bili ustrezne kakovosti. To se je pokazalo tudi pri pregledu strehe, ki se ni porušila. Tako da za porušenje strehe ni bilo krivo prelaganje prodca z ene strani na drugo. Ker sta dve tretji strehe že bili sanirani na tak način, seveda z vsemi ustreznimi elaborati, ki so predvidevali normalno uporabo telovadnice med sanacijo,« je o razlogih za nesrečo povedal direktor Flogie. Ker je vodstvo Zavoda že v času gradnje nasprotovalo ravni strehi, so se odločili za povsem novo streho. Pridobili so novo gradbeno dovoljenje za dvokapnico, poiskali izvajalce in pristopili h gradnji. Leseno streho je izvedlo avstrijsko podjetje Rubner. Trenutno so zaključene vse strojne in elektro inštalacije. Polagajo še parket in konec februarja računajo, da bo športna dvorana v funkciji z novim gradbenim in uporabnim dovoljenjem. Odkrili še več podobnih nevarnih objektov Ugotovitve raziskave so podali tudi na ministrstvo, ki se je nemudoma odzvalo in kmalu so v Mariboru odkrili vsaj še en objekt, ki je bil še v slabšem stanju kot dvorana na Vrbanski. »Če je cena porušitve naše strehe ta, da so odkrili še druge in s tem obvarovali človeška življenja, potem zagotovo ni previsoka,« je ob teh ugotovitvah dejal Flogie. Obnova na plečih Zavoda Čeprav je bila dvorana zavarovana v največji možni meri, zavarovalnica žal ne krije konstrukcijskih napak. Zato iz naslova zavarovanja niso dobili niti centa. Izvajalec SCT je v stečaju, zato so ostali prepuščeni sami sebi in dobrim ljudem, ki jim bodo priskočili na pomoč. Celotne škode bo čez dva milijona evrov. Za obnovo, ki bo končana konec februarja, so najeli kredite. Računajo pa na pomoč in solidarnost dobrotnikov, ki jim bodo v nesreči priskočili na pomoč. Karlo Smodiš Samo Repolusk, ravnatelj ŠGAMS Zanimivo je, da smo vzhodno od Ljubljane edini katoliški medgeneracijski center, tudi neke vrste misijonska postojanka. Tako kot znamo stopiti skupaj, ko zbiramo vsako leto za misijone, imamo priložnost podpreti »misijonsko postojanko« doma. Za darove bomo zelo hvaležni. NadškofAlojzij Cvikl Zgodila se je velika nesreča in tudi Slomškov čudež, saj so bila obvarovana življenja. Zavod je vzgojna ustanova in deluje z omejenimi sredstvi. Takoj sem dejal, da bo potrebna velika solidarnost. Sama ustanova tega ne bo zmogla. To je prevelik zalogaj. Otroci in dijaki prihajajo tako rekoč iz vse Slovenije in nadejamo se široke solidarnosti. Čudim pa se iznajdljivosti v tem vmesnem času, ko so bili brez dvorane in odlično izpeljali ves pouk in dejavnosti. V nesreči so stopili skupaj in tudi znali potrpeti. Upam, da bo tako tudi pri zbiranju sredstev za obnovo. Andrej Flogie, direktor Zavoda Antona Martina Slomška Moja edina in prva skrb na dan nesreče je bila, ali je kdo poškodovan. Nismo razmišljali ne o materialni škodi niti o čem drugem. V tej negotovosti smo ostali več kot uro in pol, dokler niso potrdili, da pod ruševinami ni nikogar. Stanka Čremožnik Parpaillon, ravnateljica osnovne šole in vrtca Hiša otrok Zame je najbolj čudežno to, da ob tej uri ni bilo nikogar v telovadnici. Ob tem sem res začutila nepopisno hvaležnost, ki se ne da izraziti. V resnici smo bili obvarovani. Prepričana sem, da to ni bilo naključje. Angeli varuhi so nas obvarovali. Tudi sama sem kot mama jokala od hvaležnosti, da se nobenemu ni nič zgodilo. Najbliže sesutju strehe so bili ravno učenci iz osnovne šole. Naj omenim še to, da smo za učence, učitelje in starše organizirali delavnico soočanja s travmo, ki smo jo preživeli, da bi čim lažje prebrodili šok, ki smo ga doživeli. Ivan Štuhec, rektor Vikariata A. M. Slomška V času, ko se je zgodila nesreča v dvorani, sem bil drugi dan na dopustu. Najprej me je klical direktor Skaline Matjaž Podlesek, ki mi je v joku povedal, kaj se je zgodilo. Takoj sem klical nadškofa in ga prosil, naj gre na kraj dogodka. Sam sem takoj spakiral. Vso pot sem vozil v dežju. Ko sem ponoči prišel domov, nisem mogel ničesar videti. Kriminalisti so dvorano že zavarovali. Prešinila me je misel, da se je zgodila katastrofa z milostjo. Že na poti domov so mi namreč povedali, da ni nobene človeške žrtve. To je bilo najpomembnejše. Če bi v nesreči kdo umrl, bi bil zavod danes zaprt, ga ne bi bilo. Sledilo je izkustvo tritedenske popolne otopelosti. Po treh tednih sem začel jemati distanco do vsega in se racionalno odzivati. Nesreča se nam je zgodila že drugič. Po prvem letu smo imeli povodenj, ko je voda uničila ves parket. Kar se je zgodilo tedaj, pa je bila v veliki meri posledica tega, čemur sem od vsega začetka nasprotoval. Bil sem proti ravni strehi, bil sem proti SCT-ju. Bili smo proti temu, kar se je od vsega začetka dogajalo, in od vsega začetka je bila korupcija.

Apokaliptično sesutje strehe, neverjeten čudež in vabilo k solidarnosti

Apokaliptično sesutje strehe, neverjeten čudež in vabilo k solidarnosti

Tornado ali konec sveta

80 generatorjev za Ukrajino

O pomenu volitev članov v ŽPS

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.