Zavetnik: Zavetnica zobozdravnikov; proti zobobolu

Atributi: klešče, zob

Sv. Apolonija je svetnica zgodnje krščanske dobe. Verni ljudje pa so jo že od nekdaj zelo častili kot priprošnjico zoper zobobol. Njeno mučenje - s surovimi udarci so ji izbili zobe - je upodobilo veliko umetnikov v lesu, kamnu ali na platnu. Njeno podobo srečujemo v sto in sto cerkvah po vseh krščanskih deželah, tudi slovenskih. Največkrat jo upodabljajo s palmo kot znamenjem mučeništva v eni roki in z zobom v kleščah v drugi.

Krščanski pisatelj Tertulijan piše, da očitajo pogani kristjanom, da so oni krivi vseh javnih nesreč in ljudskih nadlog. Če je povodenj, če je suša ali potres, lakota ali kuga, brž vpijejo: Kristjane levom! Tako se je večkrat zgodilo, da je nahujskana drhal divje preganjala kristjane, ko jim je državna oblast dala mir. Bilo naj bi leta 249. Takrat je vladal rimski cesar Filip Arabec, kristjanom naklonjen, morda celo sam kristjan. Takrat je v Aleksandriji neki zloben vedež, poganski pesnik, ščuval drhal zoper kristjane.

Najprej so zgrabili priletnega moža, Metrasa po imenu, in ga silili, naj govori brezbožne besede. Ko ni poslušal, so ga pretepli in ga z ostrimi trsti zbadali v obraz in oči, ga vlekli v predmestje in kamnali. Nato so neko verno ženo, Kvinto po imenu, gnali v tempelj in silili, naj moli malika. Ko se je obrnila proč in se zgrozila, so jo zvezali za noge in vlekli skozi vse mesto po hrapavem kamnitem tlaku, pretepali z biči in gnali na isti kraj. Nato so vsi navalili na hiše kristjanov. Kogar je kdo poznal, so ga napadli, odgnali, oropali in okradli.

Takrat so zgrabili tudi starejšo devico Apolonijo, ki je bila najbrž diakonisa, in ji z udarci po čeljustih izbili zobe. Pred mestom so naložili grmado in ji grozili, da jo bodo živo zažgali, če ne bo z njimi bogokletno govorila. Ona je prosila, naj jo za trenutek izpuste. Pogumna mučenka je tedaj po božjem navdihu prehitela silo in se sama vrgla v ogenj.

Goduje 9. februarja.