O velikem pomenu tega dogodka in posnetega filma so pred začetkom predvajanja govorili direktor Arboretuma Volčji Potok Matjaž Mastnak, režiser in scenarist filma Miha Čelar in vodja programov v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale Jure Matičič, po predvajanju pa poleg omenjenih in drugih zaslužnih za film ter sodelujočih pri njem tudi fotografov vnuk Matjaž Šporar.

Pred začetkom predvajanja filma in po njem so spregovorili glavni zaslužni zanj. FOTO: Jožef Pavlič 

Matjaž, ki dobesedno izgoreva za promocijo svojega sorodnika v Sloveniji in v svetu in v filmu poleg fotografa Petra Nagliča – njegovih fotografij – igra glavno vlogo, je izjavil: »Vredno je bilo!« Vredno, da smo Slovenci po knjigi Peter Naglič, Otroštvo kot je bilo nekoč, ki jo je uredil prav Matjaž Šporar, ter razstavi v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani dočakali še dokumentarni film.

Premiere se je še posebej razveselil Matjaž Šporar, vnuk fotografa Petra Nagliča, ki v filmu igra glavno vlogo. FOTO: Jožef Pavlič 

V njem fotograf Peter Naglič in njegove izbrane fotografije oživijo in zaživijo s pomočjo sodobnih tehničnih pripomočkov, umetne inteligence. Do nedavnega nepredstavljivo. Gledalec komaj more verjeti; kaj bo šele v prihodnosti, so napovedali predstavitelji filma. Pa tudi, kako dokumentaren, hkrati pa sodoben fotograf, je bil Peter Naglič. Poleg izostrenega očesa za kompozicijo, dogodek kot tak, vrednost njegove zabeležbe, je bil pravi fotokronist pomembnega dogajanja v njegovem obdobju. Že tudi fotoreporter.

V letnem kinematografu v Arboretumu Volčji Potok so 16. julija zvečer premierno predvajali dokumentarni film Fotograf o fotografu Petru Nagliču. FOTO: Jožef Pavlič 

Poseben čar v filmu, zelo domiselno, so bile Matjaževe napotitve z dedovim fotografskim stativom, »vizirjem«, ki ga je sam izdelal, ter prosojnicami na kraje, kjer je Peter fotografiral pred stotimi leti. Ti kraji so vnovič zaživeli pred nami. Videli smo tudi, kako se da iz starih črno-belih fotografovih negativov naredili kakovostno fotografijo, zvesto »kopijo« izvirnika.

Matjaž Šporar s svojimi najožjimi, ki so močno "držali pesti" zanj, da mu uspelo tudi pri filmu o svojem znamenitem sorodniku. FOTO: Jožef Pavlič 

Čudili smo se, kaj vse je fotograf Peter žrtvoval za svoje edinstvene posnetke: šel leta 1910 s slovenskimi romarji v Jeruzalem, posnel, kar se je dogajalo med prvo svetovno vojno na Ljubljanskem gradu, leta 1935 jugoslovanski evharistični kongres v Ljubljani, izkopavanje mamuta leta 1938 v Nevljah, prenovo Ljubljane v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Tudi veliko najpomembnejših slovenskih in krajevnih cerkvenih dogodkov.

Pri filmu je z nasveti pomagal tudi veliki poznavalec Svete dežele p. Peter Lavrih (prvi z leve). FOTO: Jožef Pavlič

Več sto obiskovalcev letnega kinematografa v Arboretumu Volčji Potok je uživalo v prijetnem hladu mogočnih dreves, krasni »kulisi« narave z Marijino romarsko cerkvijo vrh homškega osamelca, oživljenih Nagličevih fotografijah ter besedi zaslužnih za film. Posebej fotografovega vnuka Matjaža, brez katerega vsega tega ne bi bilo. Tako pa je, ker je Matjaž videl veliko vrednost dela svojega sorodnika, njegovih več kot 10.000 fotografij, nadaljuje njegovo pot uveljavitve po Sloveniji in zaradi angleških podnaslovov besedila v filmu tudi po svetu.