Papež Frančišek je armenski narod pozval, naj dogodke izpred 100 let – takrat so na območju današnje Turčije in Armenije umorili več kot milijon Armencev – ocenjujejo z očmi vere: iz spomina na genocid naj »črpajo novih moči« ter na ta način pričujejo evangelij in Božjo ljubezen, je papež dejal med včerajšnjo avdienco za armensko-katoliško škofovsko sinodo na čelu s patriarhom Nersesom Bedrosom XIX. Tarmounijem.

Med bogoslužjem prihodnjo nedeljo, nedeljo Božjega usmiljenja, bo v baziliki sv. Petra molil za Armence, ki so pred stotimi leti postali žrtve, je napovedal papež. Pri tem bo za cerkvenega učitelja razglasil armenskega narodnega svetnika Gregorja iz Nareka, kot je Benedikt XV. leta 1920 v cerkvenega učitelja povzdignil sv. Efrema Sirskega. Isti papež je leta 1915 pri sultanu Mehmetu V. posredoval, »da bi se zaključil pokol Armencev«, je spomnil Frančišek.

Podobno kot nekoč v armenski Anatoliji je danes obstoj kristjanov ogrožen tudi na območju Bližnjega Vzhoda, je poudaril Frančišek. To posebej velja za sirsko mesto Alepo, ki je bilo nekdaj »varno zatočišče« za tistih nekaj preživelih iz armenske tragedije.

V luči nepopisnega trpljenja Armencev v zgodovini je tudi danes »nujno potrebno Božje usmiljenje«, je prepričan papež. Le tako bo mogoče »z ljubeznijo do resnice in pravičnosti zaceliti vse rane in spodbuditi konkretna dejanja sprave in miru med narodi, ki jim še ni uspelo najti razumnega dogovora o pomenu teh tragičnih dogodkov«. Besede »genocid« se je papež v svojem nagovoru izogibal.Sveti oče je izrekel pohvalo dvatisočletni zgodovini ter »bogati duhovni in kulturni dediščini« Armencev, ki veljajo za prvi narod, ki se je spreobrnil v krščanstvo. Premogli so sposobnost, da so po preganjanju in preizkušnjah znova vstali.

Frančišek je Armence obenem pozval, naj se svoje zgodovine spominjajo s hvaležnostjo do Boga Očeta in naj jo razumejo kot »udeležbo pri odrešujočem trpljenju«: le tako bodo lahko verniki našli ustrezen krščanski odgovor na »skrivnost zla« v svetu in se zoperstavili prevladi sovražnih in uničujočih občutkov. Navsezadnje so tudi mnogi Armenci neposredno pred pokolom ali pa na dolgotrajnih in smrtonosnih pohodih izkazovali svojo vero v Jezusa Kristusa.

Trpljenje v zgodovini Armencev nadaljuje Jezusovo trpljenje, toda v obeh primerih vendarle vidim »seme vstajenja«, je poudaril papež. Naloga duhovnikov je, da verne laike naučijo »branje stvarnosti z novimi očmi« in da armensko ljudtsvo razumejo kot »narod vstalih v Kristusu«.

Vir: Kathpress
Foto: RV / OssRom