Armenija na križišču

V Armeniji to nedeljo potekajo parlamentarne volitve, na katerih se trenutni predsednik vlade Nikol Pašinjan poteguje za nov mandat na čelu države. Nasproti mu stoji ostra, a razdrobljena opozicija, ki dosedanjemu voditelju očita zgrešeno zunanjo politiko in preganjanje političnih nasprotnikov. Prva tema volitev je mirovni sporazum z Azerbajdžanom po vojaškem porazu in izgubi Gorskega Karabaha, dolgo časa de facto neodvisne armenske enklave. Medtem ko Pašinjan zagovarja, da mora Armenija stopiti korak naprej, pa nasprotniki trdijo, da gre za izdajo suverenosti in zgodovinskih temeljev naroda. Druga točka spora je z njo povezana in se dotika geopolitičnih prelomnic v regiji, saj Pašinjan državo postopoma odmika iz tradicionalne navezanosti na Rusijo ter se tesneje povezuje z Evropsko unijo in ZDA. Javnomnenjske raziskave beležijo prednost Pašinjanove stranke Družbena pogodba, a je rezultat negotov, predvsem zaradi velikega deleža neodločenih volivcev. »Resnična Armenija« Pašinjan zagovarja politiko »resnične Armenije«, ki pomeni odmik od zgodovinskih travm zaradi izgubljenih ozemelj – od genocida v Zahodni Armeniji (današnja vzhodna Turčija) v začetku 20. stoletja do množične izselitve Armencev iz Gorskega Karabaha pred tremi leti. Prav ta zadnji poraz je vzbudil tudi močno razočaranje nad Rusijo, ki ni preprečila azerbajdžanske ofenzive, kljub temu da je imela na območju mirovne sile. V praznino, ki jo je zapustila preusmerjena pozornost Rusije zaradi vojne v Ukrajini, so stopili drugi igralci. Za mirovni sporazum, v sklopu katerega bi morala Armenija spremeniti tudi ustavo, se zavzemajo predvsem v ZDA, pa tudi v Evropi. Letos sta Armenijo že obiskala ameriški podpredsednik Vance in državni sekretar Rubio, v začetku maja pa je glavno mesto Erevan gostilo vrh Evropske politične skupnosti, na katerem je bil gost tudi ukrajinski predsednik Zelenski. Ruska senca Nekateri ruski nacionalisti so v odgovor že začeli pozivati k »posebni operaciji« v Armeniji – Rusija ima v Armeniji tudi svojo vojaško bazo. Ruski predsednik Putin je svoje grožnje zavil v namige na »ukrajinski scenarij« in predlog »ločitve«: Armeniji je sporočil, da mora izbrati med Evropsko unijo in Evrazijsko gospodarsko unijo, povezavo nekaterih bivših sovjetskih republik. Armenska ekonomija je tesno povezana z rusko, ki je glavni izvozni trg za večino armenskih podjetij, veliko Armencev je na delu v Rusiji, predvsem pa je država energetsko odvisna od cenejšega ruskega plina. Po drugi strani predstavlja Armenija pomemben obvod za zahodne sankcije proti Rusiji. Voditelj ene od glavnih opozicijskih strank, Samuel Karapetjan, je ustvaril svoje bogastvo v Rusiji in tam postal eden najbogatejših ljudi. Zato opozicija v kampanji stavi predvsem na strah pred reakcijo velike sosede v primeru »ločitve«. Spor s Cerkvijo Zahodni varnostni strokovnjaki so v zadnjih tednih opozorili tudi na rusko vmešavanje v volitve, od lažne novice, da je Pašinjan kupil luksuzno vilo v Marseillu, do ponarejenih posnetkov predsednika vlade na lažni paradi ponosa. Po drugi strani številni lažni računi na družbenih omrežjih napadajo opozicijske stranke, kar kaže, da tudi vladna stran ne izbira sredstev v političnem boju. Več opozicijskih politikov in kritikov vlade se je znašlo v zaporu zaradi obtožb o korupciji ali zarote proti državi. Med njimi sta dva škofa Armenske apostolske Cerkve, ki so ju lani obsodili zaradi domnevnega sodelovanja oz. pozivanja k državnemu udaru. Pašinjan je zahteval tudi odstavitev poglavarja Cerkve, katolikosa Karekina II., ki ga je kritiziral zaradi izgube Gorskega Karabaha. Opozicijski voditelj Karapetjan, ki je tudi velik donator Armenske Cerkve, je od lani v hišnem priporu. Obrat od Ararata? Pašinjan pravi, da želi z mirovnim sporazumom odpreti meje in s tem prekiniti geografsko izolacijo države. V letih konflikta z Azerbajdžanom je Armenija postajala vse bolj odmaknjena od gospodarskih tokov. Zdaj se ji odpira priložnost z ameriškim interesom, da bi odprli koridor med Azerbajdžanom, ki je bogat z nafto in plinom, in Turčijo. Tako imenovani »zanzegurski koridor« je del širše povezave med Osrednjo Azijo in Evropo, ki bi se izognila tako Rusiji kot Iranu. Proruska opozicija trdi, da bo cena za prekinitev odvisnosti od Rusije previsoka, vladni strani pa očita tudi izdajo narodne identitete. Pašinjan je državljanom predlagal, naj se namesto proti gori Ararat, stoletnemu simbolu armenskega naroda, ki danes v celoti leži v Turčiji, obračajo proti gori Aragac, najvišjemu vrhu v današnjem obsegu armenske države. Volitve ta konec tedna bodo pokazale, ali so Armenci pripravljeni na ta simbolni obrat; od tega pa bo odvisna tudi geopolitična prihodnost Kavkaza.

Armenija na križišču

Armenija na križišču

»Resnična Armenija«

Z videoigro evangelizira na Youtubu

ŠMARTNO OB PAKI – Šmarnice pri Ilovškovi kapeli v Slatinah

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.