K pogovoru sva sedla v sobi ob križnem hodniku stiškega samostana v petkovem jutru, tik pred njegovim zadnjim nagovorom na večdnevnih duhovnih vajah v Stični, kjer je razmišljal o meniških zaobljubah. Erik Varden, 52-letnik precej mladostnega videza, trapistični menih, ki je postal škof v rodni Norveški in svetovno znan duhovni pisec, je v Slovenijo prišel tik po postnih duhovnih vajah, ki jih je v Vatikanu vodil za papeža in vatikansko kurijo. V Ljubljani se je tudi udeležil predstavitve slovenskega prevoda dveh svojih najbolj znanih knjig, Čistost – sprava čutov in Razbijanje osamljenosti –
O krščanskem spominjanju, ki ju je izdala Založba Družina.

Odrasli ste v evangeličanski družini, kjer vere niste prakticirali. Kot najstnik ste se imeli za ateista.

Kot mnogi štirinajstletniki …

Kaj vas je privedlo k osebni veri in v Katoliško Cerkev?

Več stvari. Bil sem radoveden najstnik, veliko sem bral. Vero sem srečal v romanih, v poeziji. Hermann Hesse je bil eden takšnih avtorjev. Odločilna...