Sinoči, v četrtek, 1. junija, so v Narodni galeriji odprli razstavo ob jubileju Malteškega reda na Slovenskem. Na razstavi, ki jo je zasnoval Christoph Steidl Porenta s soavtorjema Romanom Vučajnkom in Tadejem Jakopičem, je na ogled več kot dvesto eksponatov iz zasebnih zbirk članov Slovenskega društva Suverenega malteškega viteškega reda; redovne uniforme in insignije, odlikovanja in liturgična oblačila s spremnim besedilom na plakatih prikazujejo zgodovino reda od 13. stoletja do danes. Med razstavljenimi predmeti je tudi kar nekaj umetniških in zgodovinskih redkosti, ki še niso bile javno razstavljene.

Dragoceni predmeti skupaj z današnjo opremo enot Malteške pomoči obiskovalcem ponudi, kot pravi Steidl Porenta »edinstveno srečanje s starodavnim sopotnikom evropskih družb«. Da so današnji časi podobni tistim pred osmimi stoletji, ko se Red prvič omenja na naših tleh, je dejal v nagovoru predsednik Slovenskega društva Suverenega malteškega viteškega reda Andrej Šter: "Tudi takrat so ljudje reševali probleme z nasiljem, tudi takrat so želeli nadvladati ... Naše poslanstvo ostaja že osem stoletij enako: zaščita vere in pomoč ubogim." Poudaril je še, da Red ni tajna loža, da svojih del ne skrivajo "pod mernik", ampak so vsem na očeh, na svetilniku. "Postali smo v zadnjem času slavni, ker smo se skregali s papežem," je dejal predsednik Šter: "Prepir je mimo, zmagala je zdrava pamet in zmagala je suverenost. Nismo pretrgali vezi s Cerkvijo. Ostajamo njen pomemben del, ostajamo v službi potrebnim in ubogim." Po prireditvi so zbirali denar za 23-letnega Roka, ki je utrpel hude poškodbe v prometni nesreči, za bivanje v domači hiši pa bi nujno potrebovali dvigalo. "kdor lahko, naj daruje," je vabil predsednik Šter in zbrane spodbudil: "Morda pa bodo ob 900-letnici reda na podobni prireditvi poročali, da smo na slavju ob 800-letnici pomagali invalidu Roku k lepšemu življenju."

(več o razstavi v novi tiskani številki Družine)

Ob 800-letnici Malteškega reda na Slovenskem bo v sredo, 7. junija, ob 17. uri v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja slovesno mašo daroval apostolski nuncij v Republiki Sloveniji Juliusz Janusz, pridigo pa bo imel nadškof in metropolit Stanislav Zore.

Odprtja razstave v Narodni galeriji sta se udeležila tudi nuncij Juliusz Janusz in nadškof Stanislav Zore; zbrane v dvorani sta poleg avtorja razstave Christopha Stedila Porente nagovorila direktorica Narodne galerije Barbara Jaki in predsednik Slovenskega društva Suverenega malteškega viteškega reda v Sloveniji Andrej Šter. (fotografije Jože Pavlič)

Osemkraki beli križ - leta 1217 prvič v Meljah pri Mariboru

Kot so zapisali v spremnem besedilu razstave, najstarejša omemba postojanke reda sv. Janeza na Slovenskem sega v leto 1217 in sicer posestva v Melju pri Mariboru. V naslednjih osmih stoletjih se na naših tleh razvijata še dve komendi in posestva vitezov sv. Janeza, ki so se medtem iz Jeruzalema selili na Rodos, kasneje na Malto, dokler se v 19. stoletju niso dokončno ustalili v Rimu in jih danes poznamo kot Suvereni vojaški bolničarski red sv. Janeza iz Jeruzalema z Rodosa in z Malte, krajše Suvereni malteški viteški red.

Najstarejši križarski red

Četrti najstarejši cerkveni red na Zahodu in najstarejši križarski red ter edini še obstoječi suvereni viteški red se je razvil iz bratovščine, ki je romarjem in bolnim ter pomoči potrebnim najprej nudila bolniško oskrbo, nato pa še vojaško zaščito. Mogočna vojaška sila se je preoblikovala v današnjo humanitarno organizacijo, ki z več kot 13 tisoč člani, 20 tisoč zdravstvenimi delavci in 80 tisoč prostovoljci skozi mrežo bolnišnic, klinik, reševalnih misij in diplomatsko prisotnostjo v več kot sto državah izvršuje svoje poslanstvo, ki ga je zapisal redovni ustanovitelj bl. Gerard: "Naša bratovščina bo nesmrtna, saj je ukoreninjena v revščini tega sveta, obenem pa bodo po Božji volji vedno živeli ljudje, ki si bodo prizadevali za lajšanje trpljenja in lažje prenašanje človeške bede".

Ivanovci, hospitalci, malteški vitezi in osemkraki križ

V naše kraje so ivanovci, znani tudi kot vitezi sv. Janeza, hospitalci ali malteški vitezi, zanesli več kot le značilni beli osemkraki križ. Pod belim malteški križem (crux alba) so namreč skozi stoletja nastajale in se krepile vezi med Redom – lastnikom in upraviteljem posestev (komend) – in lokalnimi okolji. Številni vitezi so sodelovali tudi v obrambi dežel proti Turkom in bili dejavni v cerkveni hierarhiji. Tak primer je Jožef Rabatta, furlansko-goriški plemič, ki se je kot malteški vitez bojeval proti Osmanskemu cesarstvu, nato pa stopil v duhovniški stan in svoje poslanstvo zaključil kot ljubljanski škof.

(več o razstavi in jubileju Malteškega viteškega reda v novi tiskani številki Družine)

Christoph Steidl Porenta je po razstavi popeljal nadškofa Zoreta, nuncija Janusza in ženo pokojnega dolgoletnega predsednika Slovenskega društva Suverenega malteškega viteškega reda Petra Venclja, ki je razstavo v dvorani Narodne galerije slovesno odprla.

Razstavljenih je prek 200 dragocenih predmetov; razstava bo na ogled do septembra.


Soavtor razstave Roman Vučajnk je obiskovalce popeljal po razstavi; ob kelihu ustvarjalca Christopa Steidla Porenta, ki ga malteški duhovniki uporabljajo pri bogoslužju.


Na odprtju si je razstavo ogledal tudi duhovni voditelj Slovenskega društva Suverenega malteškega viteškega reda, jezuit p. Janez Sraka.


Poleg predmetov so razstavljene tudi dragocene listine, ki pričajo o osmih stoletjih navzočnosti viteškega reda na naših tleh.