Obsodba kardinala Georga Pella zaradi spolne zlorabe dveh mladoletnih koristov v obdobju, ko je vodil melbournsko nadškofijo, je v avstralskih medijih sprožila številne ostre kritike. Predvsem komentatorji medijskega koncerna News Corp obsodbo kritizirajo zaradi po njihovem mnenju očitno nezadostnega dokaznega materiala.

Miranda Devine, časnikarka Daily Telegrapha, in kolumnist časnika Herald Sun, Andrew Bolt, Pella v svojih zapisih razglašata za »nedolžnega« in »grešnega kozla za grehe Cerkve«. Tako Devinova kot Bolt sta že večkrat zapisala, da sta trdno prepričana o Pellovi nedolžnosti.

Razsodba je bila deležna tudi kritike jezuita in odvetnika Franka Brennana, ki je proces občasno spremljal: »Razsodba me je zelo presenetila,« je zapisal. Njegovo analizo so objavili tudi katoliški časniki, ki so do Pella sicer kritični, med njimi sta francoski La Croix in britanski Tablet.

»Dejansko sem bil povsem pretresen. Edini zaključek, ki sem ga lahko iz tega izpeljal, je ta, da je porota namenoma spregledala številne upoštevanja vredne kritike izjav tožnikov, ki so jih izrekli Pellovi zagovorniki.« Domnevni potek dogodkov, ki so ga predstavile nekatere priče, je Brennan označil kot protisloven.

Krivda na podlagi »nedokazanih izjav posameznih prič, brez forenzičnih dokazov, brez določenih vedenjskih vzorcev in brez priznanja«?

Tudi liberalni avstralski mediji so kritično ocenili obsodbo nekdanjega vodje vatikanskih financ. Pell je bil spoznan za krivega na podlagi »nedokazanih izjav posameznih prič, brez forenzičnih dokazov, brez določenih vedenjskih vzorcev in brez priznanja«, je pisal melbournski časnik The Age.

Dvom medijev v Pellovo krivdo se nanaša predvsem na opisani potek dogodkov. Kardinal naj bi po koncu neke bogoslužne slovesnosti v melbournski stolnici odšel v zakristijo in pri odprtih vratih v vseh bogoslužnih oblačilih korista prisilil v oralni spolni odnos.

Od začetka glavne obravnave poleti 2018 je veljala popolna sodniška prepoved poročanja o procesu. Šele po razglasitvi sodbe v začetku tega tedna so mediji dobili vpogled v dokumentacijo obtožnice in obrambe.

»Grešni kozel, ne pa pedofil«

Že omenjeni kolumnist Andrew Bolt, ki o sebi pravi, da »ni ne katoličan ne kristjan«, je v svojem prispevku zapisal, da Pell »ni bil spoznan za krivega na podlagi dejstev, temveč predsodkov«. Po njegovem mnenju sta ga obe žrtvi obtožili po pomoti. Bolt je prepričan, da se mora Pell spokoriti za grehe svoje Cerkve, sramotilna medijska kampanja pa je bila tožnikom le v pomoč. »Pell je grešni kozel, ne pa pedofil,« poudarja kolumnist.

Bolt preprosto ne more verjeti, da bi Pell lahko dva ministranta zlorabil takoj po zaključku svete maše v stolni cerkvi. To bi namreč pomenilo, da sta oba takoj po maši v zakristiji popila mašno vino, Pell pa naj bi enega izmed njiju prisilil v oralni spolni odnos in se drugega neprimerno dotikal. Avstralskemu kolumnistu se to zdi nemogoče.

Bolt posebej poudarja, da je eden izmed dečkov, ki je medtem že umrl, vedno jasno izjavljal, da ni bil zlorabljen. Drugi, katerega istovetnost še vedno ni znana javnosti, zlorabe več let sploh ni omenjal. Vse skupaj naj bi se dogajalo v zakristiji takoj po koncu bogoslužja, kar se Boltu zdi malo verjetno, saj se tam vedno zadržuje veliko ljudi, mnogi pa so po vsaki maši želeli govoriti s kardinalom. Tezo, da je do zlorabe prišlo v zakristiji, jasno zavrača tudi Pellov ceremonjer msgr. Charles Portelli, ki je pričal, da je kardinala vedno spremljal od trenutka, ko je prišel v stolno cerkev, do odhoda. Portelli je pred sodiščem jasno izjavil, da je bila zloraba v zakristiji neizvedljiva.

Kolumnist tudi poudarja, da ni bilo nobene priče, ki bi lahko potrdila izjavo žrtve, čeprav je bila stolnica v tistem času polna ljudi. Bolt je spomnil, da Pell ni bil obtožen nobenega drugega podobnega dejanja, čeprav je običajno, da spolno moteni storilci svoje žrtve serijsko zlorabljajo. Zato ni nič čudnega, da je prva porota v tem primeru Pella brez dvoma razglasila za nedolžnega.

Boltu je tudi jasno, da kardinal Pell, če bi dejansko zlorabljal otroke, nikoli ne bi bil tako nespameten, da bi kaj takega počel na očeh javnosti. »Veliko ljudi jezno zatrjuje, da je treba vedno verjeti žrtvi, ali pa vsaj tej konkretni žrtvi. Toda zakaj bi nekdo nekoga lažno obtožil?«, se sprašuje Bolt. Pell je bil v preteklosti že večkrat obtožen kaznivih dejanj, vendar so se obtožbe vedno izkazale za lažne. »Morda so kaj pozabili. Ali pa so preprosto iskali nekoga, ki naj bi se spokoril za vse trpljenje, ki so ga doživeli, in so izbrali človeka, ki so ga mediji že od vsega začetka zmotno predstavljali kot konservativnega cerkvenega pravnika.«

Kolumnist podrobno spomni na nekaj primerov, ki so jih poskušali pripisati Pellu, pa so se izkazali za lažne. Med drugim so trdili, da naj bi Pell nekega dne potrkal na vrata in napadel otroka, ki jih je odprl. Izkazalo se je, da je bil Pell takrat daleč stran od kraja dogodka in je delal v svoji pisarni. Drugi tožnik je Pellu očital, da mu je ta nekoč v Ballaratu pripovedoval o duhovniku, ki zlorablja mladoletne. Tudi ta obtožba se je izkazala za lažno. Pell je v tistem obdobju študiral v Evropi, kar je lahko potrdil tudi s svojim potnim listom. Gerald Ridsdale, duhovnik, obtožen zlorab, je trdil, kako mu je Pell svetoval, naj nikomur ne pripoveduje o stricu, ki je zlorabljal njega. To zgodbo so avstralski mediji močno izpostavljali, po preiskavi pa se je prav tako izkazalo, da tožnik za svoje trditve nima nobenega dokaza.

Bolt na koncu svojega prispevka piše: »Pell je preživel že veliko lažnih obtožb. Zdaj pa je obsojen na podlagi najbolj neverjetne izmed vseh. Zdi se mi, da je to naš 'proces O.J. Simpsona', le da je obrnjen. Človek je bil spoznan za krivega, pa ne na podlagi dejstev, temveč predsodkov.«

Vir: Kathpress / kath.net
Foto: Vatican Media