Med razlogi za to so na Dunaju tokrat navedli tudi vojno v Ukrajini. Nadzor na mejah bi se sicer iztekel ob polnoči, a ga bodo podaljšali vsaj še za pol leta. Za to so se na avstrijskem zunanjem ministrstvu odločili zaradi razmer na zunanji meji EU in sekundarnimi migracijami iz ene v drugo državo članico Unije. Ob tem so opozorili še na dve drugi grožnji notranji varnosti, ki upravičujeta ponovno podaljšanje nadzora.

Grožnja, da bi orožje prišlo na avstrijski črni trg

Prvo tveganje je tesno povezana z vojno v Ukrajini, in sicer gre za odločitev tamkajšnjih oblasti, da razdeli orožje civilistom in milicam, poroča STA. Avstrija mora zato po mnenju Karnerja z nadzorom na mejah preprečiti, da bi orožje z območja vojne prišlo na domači črni trg. Kot dodaten razlog pa so navedli organizirani kriminal oziroma nevarnost, da bi v državo po že uveljavljenih poteh prišli teroristi.

Večkratno podaljševanje nadzora

Znotraj schengenskega prostora naj ne bi bilo stacionarnega nadzora na državnih mejah, a se je z migrantsko in begunsko krizo to leta 2015 spremenilo. Avstrija je takrat uvedla nadzor na mejah. Sodišče EU je takrat to dovolilo le za omejeno časovno obdobje za čas trajanja varnostne grožnje, s katero država utemeljuje vrnitev mejnega nadzora. Avstrija je nadzor na meji z Madžarsko in s Slovenijo ves čas podaljševala, vsakič za šest mesecev.

Uvedba nadzora na mejah le kot skrajno sredstvo

Sodišče EU dovoli državi članici EU, da uvede nadzor na mejah tudi neposredno po koncu šestmesečnega obdobja, a le če pride do nove resne grožnjo, ki se razlikuje od prvotno ugotovljene. Pravica do prostega prehoda meje je eden glavnih dosežkov Unije, poudarjajo na sodišču, zato »mora biti ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah izjemna in se lahko uporabi le kot skrajno sredstvo.«