Avstrija zapira mošeje
Avstrija zapira mošeje
Avstrijska zvezna vlada zapira sedem mošej v državi, svoj ukrep pa med drugim utemeljuje z zaščito vernikov pred zlorabo svoje religije in z izgonom večjega števila imamov zaradi kršenja islamskih zakonov. Kot je na današnji tiskovni konferenci pojasnil avstrijski zvezni kancler Sebastian Kurz, je verska svoboda »pomembna dobrina«, vera pa »del rešitve v procesu integracije« - zato je treba toliko bolj poskrbeti, da ne bo zlorabljena in da ne bodo muslimani »na splošno veljali za sumljive«.
Avstrijski vladni vrh je napovedal razpustitev »Arabske kulturne skupnosti«, pod okriljem katere je delovalo skupno šest mošej: na Dunaju, na zgornjem Avstrijskem in Štajerskem. Vzrok za razpustitev omenjene skupnosti so salafistične izjave predstavnikov ene izmed mošej in s tem kršenje islamskega zakona, ki zahteva »pozitiven odnos do družbe in države«. To bo razpustitev prve izmed skoraj tridesetih islamskih kulturnih skupnosti v Avstriji, ustanovljenih po islamskih zakonih.
Prepovedano pa bo tudi delovanje ene izmed mošej združenja »Nizam-i Alem« na Dunaju, ki je pod vplivom skrajniških in fašistično nastrojenih turških »Sivih volkov«. Mošejo upravljajo nezakonito, torej brez potrdila uradne Islamske verske skupnosti v Avstriji, ki ga zahteva islamska zakonodaja. Omenjena skupnost je sama prijavila nezakonito delovanje te mošeje.
Zaradi kršenja prepovedanega financiranja islamskih združenj iz tujine, ki ga prav tako prepoveduje islamska zakonodaja, pa bo iz države izgnanih več imamov združenja »Turško-islamska zveza za kulturno in družbeno sodelovanje v Avstriji«. Ugotovljenih naj bi bilo 40 tovrstnih primerov. Proti enajstim imamom je sprožen postopek za preverjanje dovoljenj za bivanje v Avstriji, dva sta to pravico že izgubila.
Verska svoboda je v Avstriji »pomembna dobrina«, je poudaril kancler Kurz in dodal, da za vzporedne družbe, politični islam in skrajniška nagnjenja »v naši deželi ni prostora«. Avstrijskim politikom se vera zdi »del rešitve v procesu integracije, poleg tega pa je treba razlikovati med verskimi in družbenimi ter varnostno-političnimi vidiki. V aktualnih primerih »so potrebne posledice, da vero zaščitimo pred zlorabo«: »Muslimanski verniki si ne zaslužijo, da bi jih kar na splošno sumničili, kako ves čas načrtujejo dejavnosti, ki bi ogrožale državno varnost.«
Vir: Kathpress
Foto: Wikimedia Commons



