Izsledki raziskave, ki jih je sredi letošnjega avgusta predstavila avstrijska ministrica za družino in integracijo Claudia Plakolm, prav tako poudarjajo oster razkorak med ohranjanjem kulturnega izročila in spoštovanjem osebne vere, poročajo nemški katoliški spletni portali.

Raziskavo je opravil zasebni raziskovalni inštitut OGM s sedežem na Dunaju, ustanovljen leta 1976, temeljila pa je na odgovorih več kot 1.000 sodelujočih: izsledki so pokazali, da 79 odstotkov Avstrijcev podpira obhajanje krščanskih praznikov v šolah, recimo miklavževanje, obhajanje velike noči in godu sv. Martina, medtem ko jih 69 odstotkov podpira ohranitev križev oz. razpel v učilnicah.

»Obstaja jasna zavezanost krščanstvu kot kulturni dediščini in krščanskim praznikom, tudi med tistimi, ki sami niso kristjani.« FOTO: Pixabay

Krščanstvo kot kulturna dediščina

Vodja raziskave Johannes Klotz je pojasnil pomen teh ugotovitev in opozoril na vztrajnost širokega kulturnega istovetenja s krščanstvom tudi v vedno bolj posvetni družbi: »Obstaja jasna zavezanost krščanstvu kot kulturni dediščini in krščanskim praznikom, tudi med tistimi, ki sami niso kristjani.« Zdi se, je dodal Klotz, »da sta versko prepričanje in obiskovanje cerkve v Avstriji v zadnjih desetletjih močno upadla, vendar krščanski prazniki še vedno uživajo množično podporo javnosti kot skupnega izročila, ki oblikujejo nacionalno istovetnost«. Kljub tej kulturni navezanosti pa ima religija veliko manjšo vlogo v osebnem vrednostnem sistemu večine Avstrijcev, kažejo izsledki raziskave.

Med temeljnimi vrednotami je med Avstrijci najpomembnejša povezanost v družini.

Sodelujoči v raziskavi so dosledno navajali družinsko povezanost, svobodo in varnost kot svoje najpomembnejše izbire, je poročal spletni portal Vienna.at. Izpostavljene so bile tudi vljudnost v vsakdanjih odnosih, okoljska ozaveščenost in močna delovna etika. Obenem pa je bilo ohranjanje izročil, čeravno pogosto omenjeno kot nekaj »značilno avstrijskega«, osebno pomembno le za 39 odstotkov izprašanih, kar odraža razlike med podeželskim in mestnim prebivalstvom.

Ko so sodelujoče prosili, naj naštejejo temeljne vrednote, je le 8 odstotkov anketirancev kot osebno pomembni navedlo »vero in religijo«. Nasprotno pa je bila povezanost v družini najvišje uvrščena z 58 odstotki, sledilo je samoodločanje s 54 odstotki in varnost s 48 odstotki. Zaupanje v verske skupnosti je prav tako šibkejše in znaša le 28 odstotkov. Poleg tega se 85 odstotkov Avstrijcev strinja, da mora imeti državna zakonodaja prednost pred verskimi zapovedmi; prakse, kot je umik otrok iz plavalnih tečajev zaradi verskih razlogov, Avstrijci na splošno zavračajo. Klotz je številne od teh ugotovitev označil za »protislovne« in opozoril na to, kako Avstrijci povezujejo ljubezen do neodvisnosti z dajanjem prednosti socialnim varnostnim mrežam, kot so kolektivne pogodbe in javna stanovanja.

Avstrijci podpirajo javno obhajanje velikonočnih praznikov v šolah. FOTO: Pixabay

Skoraj soglasno glede dejavnega vključevanja priseljencev

Kar zadeva nacionalno vključevanje, je raziskava pokazala skoraj soglasne izsledke: več kot 90 odstotkov vprašanih se je strinjalo, da bi se morali priseljenci, ki se ne želijo učiti nemščine, uradnega jezika države, ali niso pripravljeni sprejeti avstrijskih osnovnih vrednot, preseliti drugam. Izsledki kažejo, da kulturna izročila, posebej tista, ki temeljijo na krščanstvu, veljajo za pomembna merila pripadnosti, tudi v družbi, v kateri je osebno versko prepričanje zdaj razmeroma obrobno.

Krščanstvo v Avstriji ostaja trdno zasidrano kot kulturna dediščina.

V tem smislu se zdi, da Avstrijci krščanstvo manj cenijo kot osebno veroizpoved in bolj kot označevalec nacionalne in kulturne istovetnosti – skupne dediščine, ki opredeljuje, kaj pomeni pripadnost. Na splošno izsledki raziskave, da krščanstvo v Avstriji ostaja trdno zasidrano kot kulturna dediščina, tudi med tistimi, ki sami vere ne udejanjajo.