Frančiškanska sestra iz Vöcklabrucka Ida Vorel s kratkimi videoposnetki, iskrenimi odgovori in humorjem razbija stereotipe o življenju v samostanu. Na TikToku na kanalu Schwester Ida ji sledi že več kot 60.000 ljudi, njeni videoposnetki pa so zbrali več kot 1,3 milijona všečkov.

Že z drugim videom je dosegla velik uspeh

Njena vsebina je preprosta, neposredna in pogosto hudomušna. Namesto da bi se izogibala vprašanjem, ki se morda zdijo nenavadna ali neprijetna, jih izkoristi za pogovor o svojem načinu življenja in veri. S tem nagovarja tudi ljudi, ki z redovnicami sicer nimajo veliko stikov.

Kot je dejala za avstrijski časnik Kirchenzeitung, se je začela s snemanjem lani na TikToku bolj za šalo kot z resnim načrtom. Kljub temu je zanimanje hitro preseglo njena pričakovanja. Že njen drugi videoposnetek je postal viralen, število sledilcev pa je začelo naraščati. »Presenečena sem bila, koliko ljudi je bilo zainteresiranih,« je povedala.

Družbeni mediji so življenjski prostor in zato moramo biti tam prisotni.

Za video potrebuje le 20 minut na dan

33-letna s. Ida pripada frančiškankam iz Vöcklabrucka v Avstriji. Njeno poslanstvo ni omejeno na življenje za samostanskimi zidovi: med drugim vodi socialno ustanovo Quartier16, ki nudi pomoč ženskam v stiski.

Sama pravi, da ji uporaba družbenih omrežij ni tuja, saj je odraščala v času njihovega razmaha. »Družbeni mediji so življenjski prostor in zato moramo biti tam prisotni,« je pojasnila. Za pripravo vsebin ne potrebuje veliko časa. V povprečju za svoj kanal porabi približno 20 minut na dan, njeni posnetki pa so navadno dolgi dve do tri minute. Čeprav se je udeležila tudi strokovnih medijskih usposabljanj, želi, da njeni videi ostanejo spontani in naravni.

View this post on Instagram

Kako je spoznala redovno življenje?

Pot v redovniško življenje se je začelo precej spontano. Sestra Ida prihaja iz Salzburga in je namreč izobražena vrtnarka in certificirana socialna delavka. Kot je pojasnila za uradno stran avstrijske redovne skupnosti frančiškank iz Vöcklabrucka, je prve stike s Katoliško cerkvijo imela že v zgodnjem otroštvu, ko sta zanjo po koncu vrtca skrbeli redovnici iz župnije. Šolanje je nadaljevala na osnovni šoli, ki so jo vodile frančiškanke v Vöcklabrucku, pozneje pa je obiskovala še zasebno srednjo šolo avguštink na gradu Goldenstein.

Med izobraževanjem za vrtnarko izvedela za možnost, da nekaj časa preživi v skupnosti frančiškank v Vöcklabrucku. »Želela sem se za nekaj časa umakniti. Tako sem naletela na možnost 'začasnega skupnega bivanja' in preživela deset dni v matični hiši, brez kakršnega koli namena, da bi vstopila v samostan.« Vendar jo je izkušnja tako nagovorila, da je začela razmišljati o drugačni življenjski poti. »Po tistem času sem vedela, da me to vleče. Skupnostno življenje, molitev, druženje z Bogom, delo, početje nečesa smiselnega ... To mi je bilo všeč. Starša sta začutila, da se je v tem času v meni nekaj spremenilo.«

FOTO: Zajem zaslona YT

Ko se je leto pozneje, 2012, pri svojih 19ih letih pridružila redu, so bili njeni starši presenečeni, vendar so njeno odločitev sprejeli in jo podprli. Čeprav sami niso izhajali iz izrazito katoliškega okolja, jim je bilo najpomembnejše, da je hči srečna. Večne zaobljube je s. Ida izrekla 8. avgusta 2020, s čimer je svojo odločitev za redovno življenje potrdila za vse življenje. Dvomi so po njenem mnenju naraven in celo zdrav del človekovega odločanja: »Seveda se pojavijo tudi dvomi. Pomembni so in zdravi – sama pa odločam o tem, koliko prostora jim bom namenila,« je dejala za Kirchenzeitung.

Želi rušiti stereotipe

»Želim predstaviti realistično podobo našega načina življenja,« pojasnjuje. Redovnice namreč pogosto spremljajo predstave, da so odmaknjene od družbe in da njihovo življenje zaznamujejo omejitve ter pomanjkanje svobode. Sestra Ida želi takšne predsodke preseči in poudariti, da redovni poklic ne izključuje samostojnosti. »Smo ženske, ki moč črpamo iz Boga ter smo samostojne in sposobne same odločati o svojem življenju,« poudarja. 

Ko so jo denimo vprašali, ali smejo sestre piti energijsko pijačo Red Bull, je bil njen odgovor kratek: »Da, smejo!« Tudi za izhod iz samostana ni splošne prepovedi. Na vprašanje o večernih izhodih s prijateljicami pa je odgovorila z nekaj humorja: »Nisem več stara 20 let, ampak sem v zgodnjih tridesetih. S prijateljicami ne hodimo več ven, temveč ko se srečamo, skupaj kuhamo in si želimo kmalu oditi spat. To torej ni vprašanje redovnega življenja, ampak starosti.«

Njeni sledilci jo pogosto sprašujejo o prepovedih v samostanskem življenju, sama pa poudarja, da je pomembneje prepoznati, kaj potrebuješ na svoji življenjski poti. Tudi kozarec aperola po njenem ni v nasprotju z redovništvom.

Sledilci so jo sami prosili za razlago rožnega venca

»Nočem ljudem govoriti, da je moja pot edina pravilna. Nekatere druge krščanske vplivneže kritiziram, ker so preveč pridigarski,« je povedala. Veseli jo, kadar njene objave spodbudijo ljudi, da znova razmišljajo o veri. Tega učinka ni pričakovala niti sama. Eden od videoposnetkov je bil na primer namenjen razlagi molitve rožnega venca. »Če bi vnaprej pripravila načrt, verjetno tega videa ne bi bilo. Ampak sem to storila, ker so si ljudje to želeli, in prejela sem veliko pozitivnih odzivov, da je nekdo končno to razložil na način, ki so ga lahko razumeli,« je povedala.