Znanstvena monografija Barbare Vodopivec Slišati tišino nas popelje v osupljivo zgodbo treh sorodstveno povezanih družin – Oblak, Dobovišek in Konte – ter s pomočjo njihovih osebnih zgodb pripoveduje zgodovino 19. in 20. stoletja.

Kako so družine s svojim delovanjem soustvarjale svet okoli sebe

Na podlagi obsežnega arhivskega in terenskega raziskovanja ter intervjujev s sorodniki, pričevalci in strokovnjaki knjiga nudi vpogled v to, kako so velike zgodovinske sile oblikovale zasebno življenje in, obratno, kako so družine s svojim delovanjem soustvarjale svet okoli sebe. V ospredju so pionirske osebnosti: Augustin Oblak je bil v času delovanja v Bosni in Hercegovini sodnik v odmevnem procesu proti pripadnikom Mlade Bosne, Marinka Oblak prva smučarka v Bosni in Hercegovini, Sonja Lapajne Oblak prva slovenska gradbena inženirka in urbanistka, njena svakinja Nedeljka Dobovišek prva kulturno-geodetska inženirka, Ivan Konte pionir vzpostavljanja radarske službe v nekdanji Jugoslaviji in uvedbe avdiovizualne metode učenja tujih jezikov, njegov brat Vili Konte pa ena najvidnejših osebnosti predvojnega komunističnega gibanja.

Avtorica je navedla tudi temne plati zgodovine, kot so bili zapori, taborišča, politični pregoni, izguba otrok ter travme kot posledice vojnih spopadov. Tišina, ki jo raziskovalka »sliši«, razkriva tudi mehanizme povojnega molka: strah pred represijo, zanikanje kot strategijo preživetja in nerazrešeno bolečino, ki se prenaša skozi generacije.

Kako so velike zgodovinske sile oblikovale zasebno življenje

Kot je v knjigi zapisal dr. Franci Lazarini Slišati tišino ni le znanstvena monografija, je glas preteklosti, ki zahteva, da ga slišimo tudi tam, kjer je vladal molk. Delo nas popelje v osupljivo zgodbo treh sorodstveno povezanih družin – Oblak, Dobovišek in Konte ter s pomočjo njihovih osebnih zgodb pripoveduje zgodovino 19. in 20. stoletja. Na podlagi obsežnega arhivskega in terenskega raziskovanja, več kot sedemdesetih intervjujev s sorodniki, pričevalci in strokovnjaki ter obdelave gradiva iz petih držav in s treh celin nudi monografija intimen vpogled v to, kako so velike zgodovinske sile oblikovale zasebno življenje in, obratno, kako so družine s svojim delovanjem soustvarjale svet okoli sebe.

Inovativen metodološki pristop, imenovan »družbeni potencial družin«

Raziskava o treh družinah temelji na inovativnem metodološkem pristopu, imenovanem »družbeni potencial družin«, s katerim je avtorica na zelo berljiv način razkrila prispevke posameznikov in družin k razvoju družbe, od prava, izobraževanja, arhitekture, politike in ekonomije do umetnosti, športa in bojev za človekove pravice. V ospredju so »pionirske osebnosti«: Augustin Oblak je bil v času delovanja v Bosni in Hercegovini sodnik v odmevnem procesu proti pripadnikom Mlade Bosne, Marinka Oblak prva smučarka v Bosni in Hercegovini, Sonja Lapajne Oblak prva slovenska gradbena inženirka in urbanistka, njena svakinja Nedeljka Dobovišek prva kulturno-geodetska inženirka. Ivan Konte je bil pionir vzpostavljanja radarske službe v nekdanji Jugoslaviji in uvedbe avdiovizualne metode učenja tujih jezikov, njegov brat Vili Konte pa ena najvidnejših osebnosti predvojnega komunističnega gibanja.

Knjiga nas spodbuja k razmisleku o zgodbah »malih ljudi« v prelomnih časih

Ob tem pa knjiga ne beži pred temnimi platmi zgodovine, kot so bili zapori, taborišča, politični pregoni, izguba otrok ter travme kot posledice vojnih spopadov. Tišina, ki jo raziskovalka »sliši«, razkriva tudi mehanizme povojnega molka: strah pred represijo, zanikanje kot strategijo preživetja in nerazrešeno bolečino, ki se prenaša skozi generacije.

Franci Lazarini je zapisal, da nas monografija, bogato ilustrirana s slikovnim in dokumentarnim gradivom, na preseku med mikro- in makrozgodovino spodbuja k razmisleku o zgodbah »malih ljudi« v prelomnih časih, o njihovih vzponih in padcih, njihovem pomenu za slovenski narod in širši prostor ter ponuja metodološki okvir za nadaljnje raziskave družin, ki so prispevale vsaka svoj kamenček v mozaik zgodovine preteklih dveh stoletij.

Barbare Vodopivec s knjigo Slišati tišino. Foto: Ivo Žajdela

Avtoričin interdisciplinarni pristop in širši pogled na preteklost

Dr. Barbara Vodopivec, roj. Stanič, je zgodovinarka, zaposlena na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU, kjer raziskovalno povezuje zgodovinopisje z umetnostno zgodovino, sociologijo kulture in dediščinskimi študijami. Posveča se vprašanjem sodobne zgodovine 20. stoletja, kot so uveljavljanje žensk v znanosti, restitucija umetnin in razumevanje družbenih sprememb skozi prizmo družinskih zgodovin. Na Univerzi v Ljubljani je doktorirala iz varstva kulturne dediščine, pred tem pa je na isti univerzi magistrirala iz sociologije kulture in na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti študirala sodobno zgodovino. Njena profesionalna pot obsega tudi delo v kulturi, založništvu, javni upravi in pri evropskih projektih, kar ji omogoča interdisciplinarni pristop ter širši pogled na preteklost in njen vpliv na današnji čas. V sklopu raziskovalnega projekta Dediščina rodbine Oblak, Dobovišek, Konte je opravila izvirno raziskavo omenjenih družin, svoja glavna spoznanja pa nam predstavlja v knjigi Slišati tišino.

Vzgoja in vrednote meščanske družbe

Kaj povezuje vse tri družine? Na zasebni ravni inženirka Neda Oblak, ki se je poročila z Alfonzom Doboviškom, njuna hči Breda pa z Janezom Kontejem. Na ravni družbeno-zgodovinskega razvoja pa po njihovih lastnih pričevanjih zlasti dve veliki prelomnici preteklih sto petdeset let, ki ju predstavljata obe svetovni vojni s posledicami v obliki menjav državnih okvirov in sistemov, in ponos na družinsko tradicijo, ki izvira z Vrhnike, iz Šentjurja in Metlike. Vse tri družine so namreč proti koncu 19. stoletja iz podeželskega zaledja preko gimnazijske in univerzitetne izobrazbe svojih potomcev ter opravljanja poklicev, praviloma v državnih podjetjih ali uradih, pa tudi preko povezanosti in medsebojne pomoči, prešle v meščansko okolje. Vzgoja kot osrednje gibalo prizadevanj družin za boljšo prihodnost in vrednote meščanske družbe, kot je trdo delo, so bile temelj njihovega življenja in uveljavljanja generacije, rojene na začetku 20. stoletja.

Življenjepisi izbranih družinskih članov

Avtorica je snov razdelila v tri temeljna poglavja. Prvo, uvodno poglavje je predstavitev širših družbeno-zgodovinskih razmer, ki jih lahko vežemo na obravnavane družine. Tu se raziskava opira na uveljavljeno zgodovinopisno literaturo. Tisti konteksti, ki so bili doslej deležni manjše pozornosti slovenskega zgodovinopisja ali pa sploh ne, so zato v tem sklopu in kasneje pri posameznikih podrobneje opisani, kar velja na primer za dijaška gibanja v Bosni in Hercegovini na začetku 20. stoletja in pionirske dosežke žensk v gradbeništvu.

Drugo, najobsežnejše poglavje obsega življenjepise izbranih družinskih članov, pri čemer pripoved začenja sodnik Augustin Oblak (1867–1935). Z izjemo Ivana Konteja, čigar življenje je predstavljeno v samostojni monografiji, in nekaterih z družinami oddaljeno sorodstveno povezanih posameznikov, kot sta bila Gabriel Oblak in Anton Gosar, so življenjepisi vseh ostalih sestavljeni izključno na podlagi arhivskega gradiva, pričevanj in mestoma redkih omemb v literaturi. Na podlagi izvirnega znanstvenega dela v celoti rekonstruirani življenjepisi in življenjske zgodovine članov družin tako prinašajo povsem nove zgodbe, opise usod ter spoznanja in uvide v določene družbeno-zgodovinske procese.

Vili Konte je bil v 30. letih eden bolj izpostavljenih komunističnih aktivistov. Leta 1948 ga je Udba uničila na Golem otoku. Vir: knjiga

Brata Vilija in Ivana Konteja je Udba zaprla na Goli otok in Sveti Grgur

Naj omenim prvi javni prikaz življenjske poti montanista in komunista Vilija Konteja (1908–1951) in njegove družine, ki poleg tragične osebne zgodbe prinaša tudi mnogo bolj niansiran pogled na zgodnja leta komunističnega gibanja pri nas. Bil je med prvimi, ki so ga 2. julija 1948 kot informbirojevca aretirali in poslali na Goli otok. Tam je zbolel, umrl je 4. septembra 1951 v Vojni bolnici v Ljubljani. Žena je šele po nekaj mesecih izvedela za moževo smrt in za grob na Žalah, od koder ga je dala prekopati v družinski grob.

Brata Ivana Konteja, živel je v Zemunu pri Beogradu, je Udba aretirala 25. avgusta 1948. »Obsodili« so ga na osem let. Najprej so ga zaprli v Stari Gradiški, od tam so ga 12. marca 1951 prepeljali na otok Sveti Grgur pri Golem otoku, na koncu še na otok Ugljan in v Bilećo. Oba brata so mučili. Oba sta bila tesno povezana s komunistično dejavnostjo med drugo svetovno vojno. Ivan je udbovski pekel preživel, družini obeh sta bili po tej izkušnji zaznamovani.

Ivan Konte je bil zelo vpet v medvojno komunistično početje. Tudi njega je Udba uničevala na Svetem Grgurju, Ugljanu in v Bileći. Vir: knjiga

Povezave z medvojno komunistično dejavnostjo

Zaključno poglavje je analiza, v kateri je avtorica iskala odgovore na vprašanji, kaj je povezovalo vse tri družine in ali je mogoče na podlagi raziskave izpostaviti določene zakonitosti, lastne družinskim skupnostim obravnavanega časa in prostora. Pri tem v sklepno analizo vpeljuje in razdeljuje metodološki okvir, ki smo ga poimenovali družinski potencial in ga razumemo kot prispevek družin k družbeno-zgodovinskemu razvoju. Večina pripadnikov obravnavanih treh družin je bila med vojno povezana s komunistično dejavnostjo, najbolj Kontejevi.

V raziskavi je 33 oseb predstavila podrobneje

Raziskovalno delo je obsegalo zbiranje in analizo gradiva v več kot štiridesetih različnih državnih in zasebnih ustanovah ter družinskih arhivih v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji in Avstriji. Avtorica je izvedla in analizirala več kot trideset pogovorov z različnimi strokovnjaki, ki so na tak ali drugačen način pomagali pri iskanju gradiva, usmerjanju raziskave ali poglabljanju posameznih vsebinskih vidikov. Nanje se je obrnila s strukturiranimi intervjuji. Opravila in analizirala je več kot štirideset intervjujev s sorodniki in pričevalci življenja družin, h katerim je pristopila s polstrukturiranimi intervjuji in vprašalniki. V raziskavi je uporabila tudi relevantna spletna orodja za izdelavo rodovnikov družin, izmenjavo dokumentov ter izvedbo pogovorov v ZDA (Miami) in Avstraliji (Sydney). Opravila je celo vrsto terenskih obiskov v krajih, pomembnih za življenje družin. V knjigi je tako ob treh nosilnih osebnostih družin, Augustinu Oblaku ter Viliju in Ivanu Konteju, nanizala več kot 90 z njimi sorodstveno povezanih oseb, od katerih jih je 33 predstavila podrobneje.

Novica Mihajlović, Barbara Vodopivec, V sivem območju zgodovine se skriva največ zanimivega, Delo, 6. 12. 2025Jeffrey D. Sachs: Zahodna politika, Rusija in Ukrajina

Založba ZRC je v zbirki Pamflet objavila prevod besedila govora v Evropskem parlamentu Jeffreya D. Sachsa Zahodna politika, Rusija in Ukrajina. Jeffrey D. Sachs je svetovno znani ameriški ekonomist in svetovalec številnih vlad in mednarodnih organizacij. V zadnjih letih se je izpostavil kot oster kritik zunanje politike ZDA, zlasti vojn v Ukrajini in okupirani Palestini ter vojnega hujskaštva proti Kitajski. Za njegovo kritiko je značilno poznavanje delovanja ameriškega in tudi svetovnega političnega establišmenta od znotraj, iz prve roke. To pride do izraza tudi v govoru Evropskemu parlamentu, ki ga je imel februarja 2025 in katerega prevod objavljajo v tej knjižici. Govor prinaša informativen in realističen prikaz vzrokov vojne v Ukrajini in poti vanjo. Njegova poanta je, da bi morala Evropa imeti lastno zunanjo politiko in se namesto razpihovanja »izgubljene vojne«, ki da so jo zakuhale ZDA, kot trdi, začeti pogajati z Rusijo.