Kot pišejo pri spletnem portalu EWTN, je ob Gaudíjevi smrti za njim ostala obsežna umetniška zapuščina v čast Bogu Stvarniku, ki je na ogled po vsej Barceloni – kot nekakšen v kamen vklesan »evangelij na prostem«. Mogočni osrednji zvonik bazilike Svete družine - okronan z belim križem, zaradi katerega je bazilika najvišja na svetu in ki bo za obiskovalce odprt od leta 2028 – je nedvomno eden izmed njih.

S sinočnjo slovesnostjo se je sklenil obisk papeža Leona XIV. v Barceloni, današnji dan romanja po Španiji je namenjen dvema Kanarskima otokoma: cerkveni voditelj bo obiskal Tenerife in Las Palmas, kjer bo spregovoril o trpljenju migrantov, ki tvegajo svoja življenja na poti prek Atlantika v upanju na boljšo prihodnost.

Bazilika Svete družine kot svetilka

Po sinočnji sveti maši je Leon XIV. stopil na trg pred baziliko Svete družine, da bi blagoslovil in slovesno odprl stolp Jezusa Kristusa, s tem pa na čudoviti slovesnosti ni zgolj pustil svojega žiga na dokončanem delu velikega katalonskega arhitekta, temveč je za kristjane tudi začrtal pot v prihodnost.

Sagrada Família je najvišja cerkev na svetu, ... da bi vodila korake Božjega ljudstva, ki roma po tej deželi Kataloniji, s križem, ki osvetljuje pot kot svetilka, prižgana v pričakovanju ženinove vrnitve.

V nagovoru med sveto mašo je dejal, da je »Sagrada Família najvišja cerkev na svetu, pa ne zato, da bi izstopala na posvetnih lestvicah rekordov, temveč zato, da bi vodila korake Božjega ljudstva, ki roma po tej deželi Kataloniji, s križem, ki osvetljuje pot kot svetilka, prižgana v pričakovanju ženinove vrnitve«.

Med sveto mašo v baziliki. FOTO: Vatican Media

Papež je tudi tokrat, tako kot od samega začetka romanja po Španiji, zbranim in vsemu svetu posredoval sporočilo edinosti in sožitja. »Celotno mesto Barcelona, vsa Katalonija se zbira v tem templju, ki je sam po sebi znamenje edinosti in sožitja za vso Španijo – in vsi skupaj dvigajo pogled, da bi zazrli obraz Boga Očeta, ki odseva v Njegovem učlovečenem Sinu, Jezusu Kristusu,« je pojasnil ob oltarju bazilike, ki jo je leta 2010 posvetil papež Benedikt XVI., in opozoril, da svetišče tam stoji kot vidno znamenje nevidnega Boga.

Ne moremo verjeti v Jezusa in ubijati nedolžnih.

Leon XIV. je vse skupaj pozval, naj usmerijo pogled proti stolpu Jezusa Kristusa in proti »neponovljivi mojstrovini, baziliki Svete družine«. Sveto pismo, tako papež, »nas uči, da nismo mi tisti, ki Bogu dajemo prostor, kot da je zgolj element v nizu ali del celote, večje od Njega samega … V resnici je Bog tisti, ki daje prostor nam, in prostor, ki nam ga daje, je njegovo lastno srce: prostor Sina, za nas, ki smo bili tujci; prostor Ljubljenega, za nas, ki smo grešniki«.

Osupljiva je tudi notranjost bazilike. FOTO: Vatican Media

Ena najpomenljivejših izjav tokratnega apostolskega potovanja

Kakor pastir, ki svojo čredo vodi po cerkvenih naukih, je papež nadaljeval svojo razlago evangelija – natančneje odlomka, kjer Jezus reče farizejem: »Če namreč ne boste verovali, da JAZ SEM, boste umrli v svojih grehih.« »Močne besede,« je pripomnil papež in pojasnil, »da to nikakor niso grožnje ali izsiljevanje«, temveč »povabilo k odrešenju – klic k svobodi od Kristusa, ki si želi našega končnega, večnega blagra.« Kadar nam grozi zlo, je »Gospod vedno z nami, vedno na naši strani.«

Zatem je Leon XIV. izrekel eno najpomenljivejših izjav tokratnega apostolskega potovanja: »Dragi bratje in sestre, ne moremo verjeti v Jezusa in spodbujati vojne. Ne moremo verjeti v Jezusa in ubijati nedolžnih. Ne moremo verjeti v Jezusa in zapustiti tistih, ki trpijo, tistih, ki jokajo, in tistih, ki bežijo pred bedo.«

Papež Leon XIV. ob grobu častitljivega Božjega služabnika Antonija Gaudíja. FOTO: Vatican Media

Pred začetkom svete maše se je Leon XIV. spustil v kripto, kjer je molil ob grobu arhitekta, ki ga je papež Frančišek leta 2025 razglasil za častitljivega Božjega služabnika , ter nanj položil cvetje. Pogled na papeža, ki moli na Gaudíjevem grobu, je dodatno spodbudil vse, ki si prizadevajo, da bi bil »oče« bazilike Svete družine nekoč pridružen občestvu svetih. To je bil eden ganljivejših trenutkov papeževega obiska, saj niti Janez Pavel II. niti Benedikt XVI. med svojima obiskoma bazilike nista obiskala arhitektove grobnice.

Papež blagoslavlja stolp Jezusa Kristusa. FOTO: Vatican Media

Lepota ni le »obrobni okras vere«

Temeljni kamen bazilike Svete družine je bil položen leta 1882; svetišče je 144 let raslo skupaj z mestom Barcelona, nekaj časa pa tudi ob samem Gaudíju, vse do dneva njegove smrti.

Arhitektova podoba na nočnem nebu. FOTO: YouTube/zajem zaslona

Papeževa navzočnost v Barceloni predstavlja več kot le ogled osupljivo lepe arhitekture; zgovornost bazilike presega njen zgolj zgodovinski pomen. V svetu je malo del, kakršno je Sagrada Familia, ki bi tako močno sporočala, da lepota ni le »obrobni okras vere«, temveč način, kako Boga narediti vidnega.