Kot je predstavila vodja galerije Manica Ferenc, je Slana akademski umetnik, priznan doma in na tujem, slikar z najobsežnejšim opusom v Sloveniji. Rodil se je 26. oktobra 1926 v Bodislavcih pri Mali Nedelji v Slovenskih Goricah, del odraščanja je preživel v Splitu, šolal se je v Gradcu, leta 1949 pa je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri Gabrielu Stupici v prvi generaciji študentov te ustanove. Za njim je nešteto razstav in nagrad doma in po svetu, leta 1964 je prejel nagrado Prešernovega sklada za ciklus dramatičnih upodobitev v potresu porušenega Skopja.

Vodja galerije Manica Ferenc je imela uvodno besedo s predstavitvijo razstave in umetnika. FOTO: Tatjana Splichal

Razstavljeno je 35 izbranih del, večinoma v izrazitem koloritu živopisnih, poudarjenih barvah, z njegovo značilno motiviko narave, tudi morja, oseb in zlasti številnih simbolnih predmetov iz slovenstvu zavezanega slikarskega opusa, kot so tradicionalne slovenske domačije. Na slikah njegova likovna govorica preseneča z nenavadnim, a smiselnim nasprotjem, ki kljub skoraj popolni odsotnosti religioznih elementov v sebi skriva duhovno sporočilo: od hvalnice življenjskim radostim in lepoti stvarstva, do dramatičnih prikazov minljivosti človekovega obstoja in razpadljivosti tega sveta.

Razstavljeno je 35 umetnin Franceta Slane. FOTO: Tatjana Splichal

Na odprtju razstave v nabito polni galeriji kot le redko kdaj, je umetnikovo ustvarjalnost predstavil umetnostni zgodovinar, njegov dolgoletni prijatelj in verjetno najboljši poznavalec, dr. Milček Komelj, član SAZU. Slanovo motiviko je v predstavitveni zloženki naslovil z besedami »Slike minevajočega življenja«, ki so morda najboljši skupni imenovalec izbranih del in kljub temu, da se avtor ni opredeljeval kot vernik, njegove slike v sebi neizogibno skrivajo vprašanje o večnosti onkraj tuzemskega.

Umetnostni zgodovinar dr. Milček Komelj je predstavil likovno govorico svojega dolgoletnega prijatelja Franceta Slane. FOTO: Tatjana Splichal

milcek-komelj-predstavitev.pdf

Lepo presenečenje na odprtju razstave je bil nagovor Roka Slane, slikarjevega sina. Na najbolj avtentičen način je tako rekoč iz prve roke predstavil očetov opus vivendi in opus operandi, ki ga je povzel z besedami »veselje do življenja«.

Posebej zanimivo je bilo prisluhniti besedam, ki jih je o svojem očetu izrekel Rok Slana, umetnikov sin. FOTO: Tatjana Splichal

Slana je v isti galeriji razstavljal že leta 2010, ob tem je katoliški tednik Družina 16. maja 2010 objavil pogovor z njim avtorice novinarke Ksenje Hočevar.

Novinarka Ksenja Hočevar (desno) je avtorica intervjuja s Francetom Slana, objavljenega ob razstavi leta 2010. FOTO: Tatjana Splichal

Dogodek je obogatil trio Peter Ugrin (violina), Mihajlo Levit (kitara) in Nikola Matošič (kontrabas) z izvedbo več jazzovskih skladb, med katerimi je tudi avtorska Ugrinova. France Slana je bil namreč velik ljubitelj glasbe, še posebej jazza.

Trio Petra Ugrina. FOTO: Tatjana Splichal

Razstava bo odprta do 8. januarja 2027, določene umetnine je možno tudi kupiti.

Na odprtju je bila navzoča tudi umetnikova soproga Alenka Žagar Slana s širšo družino. FOTO: Tatjana Splichal

Še več utrinkov z odprtja razstave si oglejte v fotogaleriji fotografinje Tatjane Splichal.

1/12