Kardinal Štefan Višinski bo za blaženega razglašen 7. junija 202 v Varšavi, je včeraj sporočil kardinal Kazimierz Nycz, varšavski metropolit. Nycz je na tiskovni konferenci Poljske škofovske konference tudi povedal, da bo odlok o beatifikaciji na slovesni razglasitvi prebral prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov, kardinal Angelo Becciu.

Kardinal Nycz je poudaril: »Na beatifikacijo se moramo duhovno pripraviti.« Spomnil je, da je o kardinalu Višinskem na voljo veliko gradiva, »ki nam bo pomagalo dobro spoznati tega Božjega služabnika, se ga spominjati in si ga vzeti za zgled«.

Varšavski nadškof, primas Šefan Višinski, je Poljsko škofovsko konferenco in poljsko Cerkev vodil med letoma 1948 in 1981. To je bilo izjemno težko obdobje v zgodovini Cerkve in naroda, ko so se oblastniki komunistične Poljske borili proti veri in Cerkvi, da bi zgradili ateistično družbo, je v izjavi za javnost zapisala Poljska škofovska konferenca.

Primas Višinski, ki je v Cerkvi kljub temu želel ohraniti vsaj malce pastoralne svobode, je leta 1950 s stalinistično vlado podpisal sporazum, ki je ustavil odločnejši napad na Cerkev. Del sporazuma je bila tudi njegova aretacija. Po treh letih v samici so kardinala Višinskega izpustili iz zapora. Od tam je prinesel program duhovnega »napada«, »devetletno devetdnevnico«, s katero naj bi se leta 1966 pripravili na obhajanje 1000. obletnice krsta Poljske. Cilj tega duhovnega »napada« je bil okrepiti vero ljudi in prenovo krščanske morale.

Okrepitev vere in krščanske morale je bila po mnenju primasa Višinskega osnovni pogoj za ohranitev istovetnosti naroda in njegove notranje svobode, kar naj bi v idealnih okoliščinah privedlo tudi do zunanje svobode, kar pa se je zgodilo šele po njegovi smrti.

Višinski si je kot predsednik Poljske škofovske konference prizadeval za edinost škofov, duhovnikov in laikov. Vedno je poudarjal ciljno usmeritev pastoralnega dela znotraj Katoliške cerkve na Poljskem in njene smernice tudi v vesoljni Cerkvi, predvsem na drugem vatikanskem cerkvenem zboru, in je odločno branil pismo poljskih škofov svojim nemškim kolegom leta 1965.

Vir: kath.net
Foto: splet / Wikipedia