Vatikanski kardinal Angelo Amato bo v imenu papeža Frančiška 30. septembra v Bratislavi za blaženega razglasil slovaškega salezijanca p. Titusa Zemana (1915-1969). Slovesnost ob razglasitvi je predvidena pred družinsko cerkvijo v bratislavski mestni četrti Petržalka, kjer je že leta 2003 tedanji papež Janez Pavel II. (1978-2005) na čast oltarja povzdignil dva slovaška pričevalca za vero: grško-katoliškega škofa Vasila Hopka in Zdenko Selingovo iz reda usmiljenih sester Presvetega Križa. Tako kot Hopko in Schelingova je tudi Titus Zeman žrtev komunističnega režima na Slovaškem.



Z beatifikacijo katoliška Cerkev dovoli uradno češčenje pokojnika na določenem območju ali v določenem občestvu. Titus Zeman dobesedno velja za »mučenca, ki je presegal vse meje«: glavni dogodek njegovega življenja in mučeništva so bila prizadevanja, da bi po nastopu komunističnega režima na Češkoslovaškem redovnikom in duhovnikom omogočil beg na zahod in jih pomagal pri študiju na salezijanski univerzi v Torinu.

Prva »prebežna akcija« 31. avgusta 1950 je uspela, tudi med drugo 23. oktobra je p. Zeman svoje varovance varno pospremil do Torina. 15. novembra istega leta je redovnik odpotoval v Linz, kjer se je nastanil pri tamkajšnjih salezijancih in med bogoslužjem 21. januarja 1951 dokončno sklenil, da bo svoje življenje žrtvoval za rešitev mladih sobratov. Po štirimesečnem bivanju v Linzu se je 23. marca vrnil v domovino. Pri tretjem poskusu pobega so ga komunisti skupaj z devetimi duhovniki in desetimi mladimi redovniškimi sobrati – med njimi je bil tudi kasnejši kardinal in prejemnik Königove nagrade Anton Srholec – ujeli in poslali v zloglasno taborišče Leopoldov.

Zgodbo o trpljenju novega blaženega, ki je sledila, so v pastirskem pismu v začetku septembra predstavili tudi slovaški škofje. Deležen je bil neznosnega mučenja in ponižanj, 22. februarja 1952 pa so takrat 37-letnega duhovnika obsodili na 25 let zapora. Leta 1964 je bil izpuščen, vendar je bilo njegovo zdravje takrat že hudo načeto, preživljati pa se je moral kot skladiščnik. O »zverinskosti svojih mučiteljev« je Zeman vztrajno molčal, zanje molil ter tako »najlepše pričeval o Gospodovi ljubezni in odpuščanju«, so zapisali slovaški škofje. Po praški pomladi leta 1968 je redovnik znova lahko nastopil duhovniško službo, že 8. januarja 1969 pa je umrl za posledicami srčnega infarkta.

Leta 2010 je bil za p. Zemana odprt beatifikacijski postopek. 27. februarja letos je papež Frančišek potrdil njegovo mučeništvo. V tem primeru ni potrebna potrditev čudeža, zato so lahko na Slovaškem takoj začeli s pripravami na slovesno beatifikacijo. Že leta 2010 so posmrtne ostanke Titusa Zemana prenesli v kripto župnijske cerkve v bratislavskem predmestju Vajnory, kjer se je novi blaženi 4. januarja 1915 rodil in tam leta 1969 tudi umrl.

Vir: Kathpress
Foto: splet