Zavetnik: Jarrowa, angleških pisateljev in zgodovinarjev ter lektorjev (bralcev).

Kljub temu da je Beda večino svojega življenja preživel zaprt v samostanu in se ni udejstvoval ali nastopal v javnem življenju, je po vsej zahodni Cerkvi znan kot največji učenjak svojega časa. Zaradi njegovega dela Zgodovina Cerkve na Angleškem ga imenujejo tudi »oče angleškega zgodovinopisja«. On je bil pobudnik ideje, da se leta štejejo po Kristusovem rojstvu. Njegova dela segajo na številna področja zgodovine, govorništva, matematike, glasbe, poezije, astronomije, gramatike, filozofije, hagiografije, homiletike in eksegeze Svetega pisma.

Ime: Beda pomeni »molivec«, ker se v besedi skriva koren bede (nemško beten), »moliti«. Pozneje je dobil še vzdevek »Venerabilis«, Častitljivi.

Rodil se je okoli leta 672/673 v okolici samostana Wermouth v Northumbriji v Severni Angliji,

umrl pa na praznik Kristusovega vnebohoda, najverjetneje 25. (ali 26.) maja 735 v Jarrowu, prav tako v Angliji.

Družina: Beda sam pravi, da se je rodil na zemljiškem posestvu samostana Wermout; sklepajo, da so morali biti njegovi starši bogati, kaj več pa ni znanega.

Skupnost: Že s sedmimi leti je vstopil v benediktinski samostan v domačem kraju, nato pa šel v šolo v Jarrow, kjer je ostal vse do smrti. Benediktinci so najstarejši meniški red v zahodni Evropi, saj ga je sv. Benedikt ustanovil že leta 529. Njihov matični samostan je na Monte Cassinu, pravilo reda pa je »moli in delaj«.

Poslanstvo: Beda je bil kot učenjak in pisatelj eden najpomembnejših učiteljev, njegove predavalnice so bile vedno polne mladine, pa tudi vse velike osebnosti njegovega časa (iz cerkvenega, svetnega in znanstvenega sveta) so si z njim izmenjavale misli.

Dela: Med številnimi deli so pomembne zlasti njegove razlage svetopisemskih knjig z naukom cerkvenih očetov; še pomembnejša je njegova Zgodovina Cerkve na Angleškem, v obliki obsežne pesnitve Življenje sv. Cuthberta je opisal življenje tega svetnika, s svojim delom De natura rerum je vplival na kozmografijo in geografijo, z Liber de temporibus pa na kronologijo.

Smrt: Na predvečer vnebohoda leta 735 je začutil, da se mu bliža zadnja ura. V svojo celico je poklical samostanske brate in jim razdelil osebno lastnino: nekaj poprovih zrn, nekaj robcev in nekaj kadila. Ob njihovi molitvi se je z besedami »Dopolnjeno je« z nasmeškom na ustih poslovil od njih.

Grob: Pokopali so ga v Jarrowu, v 11. stoletju pa so njegove posmrtne ostanke pokopali v katedrali v Durhamu, kjer je njegov grob še danes.

Napis: Na njegovi nagrobni plošči je zapisano, da je z njim »ugasnila luč za ves svet.«

Zavetnik: Jarrowa, angleških pisateljev in zgodovinarjev ter lektorjev (bralcev).

Upodobitve: Njegove upodobitve so redke, najdemo jih predvsem v Angliji. Večinoma je prikazan, ko bere knjigo, v roki pa drži pisalno pero ali ravnilo.

Beatifikacija: Papež Leon XIII. ga je 13. novembra 1899 imenoval za cerkvenega učitelja in s tem potrdil njegovo češčenje.

Goduje: 25. maja (prej 27. maja).