Košarica Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Bela nedelja: dan, ko se spominjamo svojega krsta

Za vas piše:
Tereza Mohar
Objava: 24. 04. 2022 / 00:30
Oznake: Duhovnost, Praznik, Vera
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 19.04.2022 / 11:19
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Bela nedelja: dan, ko se spominjamo svojega krsta

Bela nedelja: dan, ko se spominjamo svojega krsta
Na belo nedeljo se spominjamo svojega krsta in Božjega usmiljenja. FOTO: Tatjana Splichal
Vsako leto na drugo velikonočno nedeljo v Cerki obhajamo belo nedeljo, ki je od leta 2000 imenovana tudi nedelja Božjega usmiljenja.

Naziv »bela nedelja« izhaja iz zgodovine, saj so nekoč novokrščenci, ki so med velikonočno vigilijo prejeli zakrament svetega krsta, še ves teden po veliki noči prihaja k sveti maši v belih oblačilih.  

Tudi sicer ima bela barva v bogoslužju močan pomen, saj predstavlja predvsem čistost. Bela oblačila kot znamenje čistosti so še prav poseben pomen dobila v 17. stoletju, ko so jezuiti na nedeljo po veliki noči uvedli skupinsko prvo obhajilo. 

Na ta dan prevladuje bela barva, ki ima globoko simboliko. FOTO: Pexels

»Povezanost praznika Božjega usmiljenja in 2. velikonočne nedelje kaže na simbol zveze med zakramentom svetega krsta, velikonočno skrivnostjo odrešenja in Božjim usmiljenjem. S prejemom zakramenta krsta so pri novokrščenemu odpuščeni in očiščeni vsi grehi, kar predstavlja razsežnost sprave med Bogom in človekom,« so zapisali na spletni strani Katoliške cerkve.

Simbolika bele barve 

Zanimivo je, da bela barva zaznamuje tudi nekatere dneve v velikem tednu. Tako imajo duhovniki na veliki četrtek, na dan, ko je Jezus postavil sveto evharistijo, mašni plašč bele barve. Prav tako je na veliko noč duhovnik oblečen v belo, ki skupaj z zlato barvo daje poseben sijaj in veličino temu prazniku. 

Poleg tega pa duhovnik belo barvo nosi še na božič, ob Gospodovih in Marijinih praznikih, ob spominih na svetnike, ki niso umrli mučeniške smrti, pri zakramentih svetega krsta, svetega zakona in mašniškega posvečenja. 

Sv. Favstina Kowalska. FOTO: Wikipedija

Nedelja Božjega usmiljenja

Sveti papež Janez Pavel II. je 30. aprila leta 2000 na nedeljo po veliki noči, razglasil poljsko redovnico Favstino Kowalsko za svetnico. Ob tej priložnosti je določil, da se bo prva nedelja po veliki noči odslej imenovala nedelja Božjega usmiljenja. Pri tem se je papež oprl na Jezusovo razodetje sestri Favstini, ki se je glasilo: 

»Hči moja, govori vsemu svetu o mojem neizmernem usmiljenju. Hočem, da je praznik Božjega usmiljenja zatočišče vseh duš, pribežališče vseh grešnikov. Ta dan bom razodel polnost svojega usmiljenja. Kdor bo ta dan opravil sveto spoved in prejel sveto obhajilo, bo dobil popolno odpuščanje grehov in kazni za grehe. Naj se nihče ne boji priti k meni, čeprav so njegovi grehi še tako veliki. Hočem, da praznik mojega usmiljenja slovesno obhajate prvo nedeljo po veliki noči. Povej ranjenim ljudem, da se morajo zateči k mojemu usmiljenemu Srcu in dal jim bom svoj mir. Preden pridem kot pravičen sodnik, pridem kot kralj usmiljenja. Kdor zavrne moje usmiljenje, se sam obsodi.«


Nalaganje
Nazaj na vrh